| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kakovost življenja pacientov z amiotrofično lateralno sklerozo
Katja Plemenitaš, 2021, diplomsko delo

Opis: Napredovanje bolezni, izguba telesne neodvisnosti in strah pred smrtjo pacientov z amiotrofično lateralno sklerozo (v nadaljevanju ALS) kaže negativne vidike bolezni in s tem povezano kakovost življenja, zato je pomembno upoštevati vse dejavnike, ki pacientu pomagajo opredeliti kakovost življenja, in spoznati vse dejavnike, ki na kakovost življenja takšnega pacienta vplivajo. Uporabljena je kvalitativna metodologija raziskovanja. Uporabili smo metode opazovanja, poglobljenega intervjuja, analize vsebine in deskriptivno metodo. Določili smo kategorije in podkategorije. Kategorije se nanašajo na ključne elemente oziroma entitete ali atribute, ki smo jih zaznali kot skupne za vse tri intervjuje in se skladajo s postavljenimi raziskovalnimi vprašanji: socialna podpora, psihosocialni vidik in kakovost življenja. Ugotovili smo, da je socialna podpora pacientom z ALS zelo pomembna, predvsem pa dobri odnosi z družino in prijatelji, torej socialni stiki. Prilagajanje kronični bolezni, kot je ALS, zahteva nešteto strategij spoprijemanja s strani pacienta, kar je pokazala tudi naša raziskava. Prišli smo do spoznanj, da je nemoč eden od elementov psihosocialnega vidika, ki vpliva na kakovost življenja teh pacientov. Dejstva so pokazala, da se pri pacientih z ALS pojavijo spremembe tistih dejavnikov, za katere menijo, da so pomembni za vzdrževanje kakovosti življenja. To pomeni, da spremenijo svoja pričakovanja, da se bolj ujemajo z resničnostjo. Dojemanje kakovosti življenja pacientov z ALS je subjektivno in se razlikuje od posameznika do posameznika. Ugotovili smo, da je pri vseh treh intervjuvanih pacientih skupna nit upanje.
Ključne besede: amiotrofična lateralna skleroza, kakovost življenja, kvalitativna metoda, pacient, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 244; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (781,99 KB)

2.
Motivacijski postopki pri obravnavi pravljice v osnovni šoli
Petra Vnuk, 2011, magistrsko delo

Opis: Tema in cilj magistrske naloge je oblikovati dolgoročne motivacijske strategije za branje in sestaviti tako tipologijo uvodne motivacije kot sestavine didaktične enote književnega besedila, ki bodo procesno-ciljno naravnane. V teoretičnem delu smo tako v okviru razvoja otrokove recepcijske zmožnosti predstavili tipologijo uvodnih motivacij kot korak v didaktični komunikaciji z umetnostnim besedilom različnih domačih in tujih strokovnjakov in sestavili tak nabor dolgoročnih motivacijskih strategij, ki omogoča polno doživljanje, razumevanje in vrednotenje umetnostnih besedil. V empiričnem delu magistrske naloge nas je v okviru kvalitativne raziskave zanimalo raziskovalno vprašanje, kako motivacija vpliva na literarnoestetsko doživetje in posledično na oblikovanje miselne sheme pravljice. Na podlagi študija teorije motivacije za branje literarnega besedila smo se odločili za tri medbesedilne motivacije, ki so v 2. in 3. triletju osnovne šole primerne za razvijanje kakovosti literarnoestetskega doživetja pri recepciji pravljice. Kriterij za preverjanje kakovosti literarnoestetskega doživetja pri recepciji pravljice pa je kvalitativna metoda triangulacije, in sicer je to poglabljanje doživetja v okviru produktivnih literarnodidaktičnih metod pri učencih od 4. do 9. razreda, doseganje kurikularnega cilja, v okviru katerega učenci oblikujejo literarnoteoretično miselno shemo pravljice, in pogovor z učitelji o kakovosti literarnoestetskega doživetja teh otrok ob branju posameznih pravljic. Uspešnost različnih tipov uvodnih motivacij smo primerjalno odstotkovno in grafično preverjali na različnih ravneh, in sicer na ravni povezave uvodne motivacije, produktivnih didaktičnih metod in doseženih ciljev, na ravni razčlenjevanja enot produktivnih književnih metod motiviranih in nemotiviranih učencev, na ravni vpliva enakih uvodnih motivacij pri obravnavi umetnostnih besedil v homogenih in heterogenih skupinah, na ravni povezave vpliva motivacije, branja in literarnoestetskega doživetja in oblikovanja miselne sheme pravljice in produktivnih didaktičnih metod ter na ravni urne analize obravnave slovenskih ljudskih pravljic.
Ključne besede: literarnoestetsko branje in doživetje, motivacija, dolgoročne motivacijske strategije za branje, uvodna motivacija pri pouku književnosti, medbesedilne uvodne motivacije, produktivne literarno-didaktične metode, slovenska ljudska pravljica, kvalitativna raziskava, metoda triangulacije
Objavljeno v DKUM: 20.07.2011; Ogledov: 5342; Prenosov: 1163
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici