1. Analiza obratovanja in blata malih komunalnih čistilnih naprav : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeNika Fekonja, 2023, diplomsko delo Opis: Odpadne vode nastajajo pri različnih procesih in imajo velik pomen, saj se z njimi srečujemo vsakodnevno. Zato je pomembno, da imamo čistilne naprave, ki delujejo ustrezno, saj lahko tako zmanjšamo onesnaževanje okolja. Predvsem so pomembne male komunalne čistilne naprave, ki so zelo pogosto uporabljene. Odpadna voda, ki izteka iz čistilne naprave, mora ustrezati določenim kriterijem, ki so predpisani v zakonodaji.
V prvem delu diplome je analizirana učinkovitost delovanja dveh malih komunalnih čistilnih naprav. Za določitev učinkovitosti delovanja čistilnih naprav so analizirani naslednji parametri: KPK, BPK5, skupni in amonijev dušik, suspendirane snovi, usedljive snovi in skupni fosfor, ki smo ga še bolj podrobno analizirali in z njegovim obarjanjem pridobili struvit. Kot stranski produkt se iz čistilnih naprav izloča blato, ki se v večini primerov zavrže. Cilj naloge je dokazati, da ima blato veliko energetsko gostoto, saj ga lahko tako uporabimo v energetske namene.
V diplomi smo analizirali dva različna vzorca iz male komunalne čistilne naprave in sicer dehidrirano blato in material, ki ostane na finem situ po odstranitvi peščenih delcev in mineralnih olj. Nastale odpadke smo preučili s pomočjo torefikacije. Prav tako smo surove in termično obdelane vzorce analizirali s primerjavo elementne sestave, kurilnih vrednosti in rezultatov analiz FTIR. Ugotovili smo, da lahko blato uporabimo kot biogorivo, saj ima visoko kurilno vrednost.
Ključne besede: učinkovitost čistilne naprave, fosfor, torefikacija, kurilna vrednost, biogorivo
Objavljeno v DKUM: 17.07.2023; Ogledov: 314; Prenosov: 78
 Celotno besedilo (6,86 MB) |
2. Določanje fizikalno-kemijskih parametrov vhodnih odpadnih snovi v proizvodnji kvalitetnega trdnega goriva iz odpadkov : diplomsko deloNejc Rituper, 2018, diplomsko delo Opis: Zaradi večanja števila prebivalcev se povečuje tudi količina odpadkov. Posledično so odlagališča odpadkov postala preobremenjena in okoljsko škodljiva, zato smo ljudje uvedli, določene predpise in pravila za gospodarjenje z odpadki. Ena izmed dobrih oblik gospodarjenja z odpadki je proizvodnja trdnih goriv – RDF. Po hierarhični lestvici ima proizvodnja goriva prednost pred samim odlaganjem, vendar se morajo s postopki ločevanja izločiti vsi materiali, ki so primerni za reciklažo, in materiali, ki bi lahko škodovali kakovosti končnega goriva. Zaradi tega smo izvedli analizo kakovosti vhodnih materialov, ki se največkrat pojavljajo v snovnem toku odpadkov pri proizvodnji RDF. Izmerili smo vlago, kurilno vrednost in vsebnost klora. Na podlagi zbranih rezultatov smo vzorce uvrstili v klasifikacijski razred goriva. Ugotovili smo, da je najslabši material pri proizvodnji goriva PVC, najboljša pa embalaža od kave.
Ključne besede: goriva iz odpadkov, trdna goriva, kurilna vrednost, vlaga, vsebnost vlage, vsebnost klora, proizvodnja goriv, klasifikacijski razredi, proizvodna tehnologija RDF
Objavljeno v DKUM: 12.10.2018; Ogledov: 1332; Prenosov: 175
Celotno besedilo (2,35 MB) |
3. Proizvodnja trdnih biogoriv s torefikacijo biomaseSanja Potrč, 2018, magistrsko delo Opis: Torefikacija je blaga piroliza, ki se uporablja z namenom izboljšanja lastnosti biomase. Proizvodnja trdnih biogoriv s torefikacijo iz različnih virov biomase se je zaradi ekonomskih in tehnoloških zmožnosti izkazala kot zelo učinkovita alternativa premogu v industrijskih aplikacijah. Magistrsko delo prikazuje študijo torefikacijskega procesa, kjer smo odpadno biomaso pretvorili v trdno biogorivo z višjo kurilno vrednostjo in hidrofobnostjo. Material je med procesom izpostavljen inertni atmosferi oziroma atmosferi z zelo nizko koncentracijo kisika. Študija je bila narejena na treh različnih vrstah biomase, mešanem odpadnem lesu, hrastovem lesu in dehidriranem, granuliranem komunalnem mulju iz čistilne naprave. Vzorci so bili termično obdelani v temperaturnem območju od 220 °C do 400 °C, proces je potekal od 30 min do 120 min. Proizvedenim trdnim biogorivom smo izmerili vsebnost vlage, pepela, analitske vlage, hlapnih snovi in delež ogljika, vodika, dušika in žvepla. Določili smo izgubo mase, energijski izkoristek, masni izkoristek, faktor povečanja kurilne vrednosti, indeks stopnje torefikacije v smislu izgube mase, dosežene z zaostrovanjem pogojev torefikacije in delež dekarbonizacije ter dehidrogeniranja. Ugotovili smo, da je vpliv temperature večji od vpliva obratovalnega časa, s podaljšanjem trajanja in povišanjem temperature procesa kurilne vrednosti naraščajo, izguba mase se veča. Optimalna temperatura znaša 260 °C, pri tej temperaturi je najboljše razmerje med izboljšanjem kurilne vrednosti in dovedeno energijo. Nadalje smo pri optimalni temperaturi spreminjali čas procesa. Rezultati kažejo, da optimalni čas procesa znaša 1,2 h, do tega obratovalnega časa imamo pozitivno energetsko bilanco. Torefikacija odpadnega mešanega in hrastovega lesa se je izkazala za energetsko učinkovit proces.
Ključne besede: torefikacija, trdna biogoriva, biomasa, kurilna vrednost, energetska optimizacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2018; Ogledov: 1440; Prenosov: 281
Celotno besedilo (2,67 MB) |
4. Postopki priprave za proizvodnjo trdnih goriv iz nenevarnih odpadkovJanez Ekart, Niko Samec, Filip Kokalj, Brigita Polanec, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskovalnega dela v predstavljenem članku je bil z matematičnim modelom poiskati rešitev za pripravo trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov, ki se lahko predelajo v trdno gorivo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo. Nenevarni odpadki so definirani z DIREKTIVO 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Evropskega sveta (19. 11. 2008) - Priloga III1. Z uporabo matematičnega modela in njegovim orodjem občutljivosti, vezanim na posamezne lastnosti vhodnih odpadnih materialov, smo iz razpoložljivih odpadnih materialov z znanimi parametri njihovega organskega in anorganskega dela poiskali rešitev za njihovo najbolj optimalno izrabo. Iz razpoložljivih odpadnih materialov smo v maksimalnem masnem deležu pripravili zahtevano trdno gorivo z vsemi potrebnimi kakovostnimi lastnostmi z najvišjim mogočim kakovostnim razredom in iz preostanka razpoložljivih masnih tokov ostanek trdnega goriva slabše kakovosti, ki ga pa še vedno lahko plasiramo na trgu z možnostjo sosežiga v cementarnah ali sežigalnicah odpadkov. Pri ugotavljanju kakovosti nenevarnih odpadkov in trdnega goriva je bilo pomembno njihovo pravilno vzorčenje, ki se je izražalo v stopnji homogenizacije vzorcev, ki imajo vsak zase svoje kemijske, fizikalne in energijske lastnosti. Analiza kovinskega dela nenevarnih odpadkov je bila pomembna zaradi podatkov o pričakovanih emisijskih vrednostih v dimnih plinih, letečem pepelu, pepelu in žlindri, ki nastane pri sosežigu trdnega goriva v kurilni napravi. Analiza nekovinskega dela nenevarnih odpadkov je bila pomembna z vidika energijske vrednosti trdnega goriva in tehnoloških ter okoljskih posledic. Rezultati raziskovalnega dela so pokazali, da je mogoče iz razpoložljivih nenevarnih odpadkov doseči sorazmerno majhen masni delež visokokakovostnega trdnega goriva iz odpadkov glede na celotno razpoložljivo maso odpadkov, ki je sedaj v Sloveniji.
Ključne besede: nenevarni odpadki, trdno gorivo, kurilna vrednost, matematični model, razred trdnega goriva
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1527; Prenosov: 169
Celotno besedilo (218,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. UPORABA ALTERNATIVNIH GORIV IZ TRDNIH ODPADKOVGregor Kaučič, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo uporabo alternativnih goriv iz trdnih odpadkov, njihov pozitiven vpliv na okolje ter primerjavo s fosilnimi gorivi. S pomočjo zakonodaje, pregledom virov odpadkov primernih za alternativna goriva iz odpadkov in statističnimi podatki smo ocenili možnost izdelave alternativnih goriv iz odpadkov na osnovi snovnega toka v Sloveniji. S pomočjo preračunov smo ugotovili, da z uporabo alternativnih goriv iz odpadkov lahko dostojno zamenjamo fosilna goriva, pozitivno vplivamo na zmanjševanje toplogrednih plinov ter omejimo odlaganje odpadkov.
Ključne besede: goriva iz trdnih odpadkov, alternativna goriva, SRF, ogljikov dioksid, CO2, kurilna vrednost, sežig, sosežig, energijska izraba odpadkov, vpliv na okolje
Objavljeno v DKUM: 06.07.2011; Ogledov: 3416; Prenosov: 540
Celotno besedilo (1,88 MB) |
6. Ustanovitev podjetja za izgradnjo, obratovanje in upravljanje čistilne naprave odpadnih voda : diplomska naloga univerzitetnega študijaDušan Djukić, 2002, diplomsko delo Ključne besede: ustanovitev podjetja, gospodarska družba, družbenik, čistilna naprava, odpadne vode, sanitarne vode, fekalije, meteorne vode, varstvo okolja, ekologija, kanalizacijsko omrežje, investicija, gnilišče, plinohran, dehidrator blata, črpališče, usedalnik, biokemična potreba po kisiku, kurilna vrednost, kemijska potreba po kisiku, priključne enote, gniliščni plin, aeracija, aerobna stabilizacija blata, prečiščene odpadne vode, prag rentabilnosti
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 3374; Prenosov: 0 |
