1. Pedagoški koncepti Noama Chomskega : magistrsko deloJana Miklič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pedagoške koncepte Noama Chomskega, ameriškega jezikoslovca, političnega aktivista in markantnega intelektualca. Cilj magistrskega dela je predstaviti širšo sliko Noama Chomskega in se osredotočiti na njegovo vlogo, pomen ter vpliv na področjih učenja, vzgoje in izobraževanja. V prvem poglavju sta predstavljena biografija in delo. V drugem poglavju delo predstavi pedagoške koncepte. Poglavje vsebuje kritično vrednotenje konvencionalnega izobraževalnega sistema, vizijo izobraževalnega sistema, vlogo indoktrinacije, preplet izobraževanja s politiko ter pomen akademske avtonomije. Sledi poskus umestitve pedagoških idej v teorije izobraževanja in nato poskus umestitve v slovenski prostor, pri čemer sledi primerjava z Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju ter Nacionalnim programom vzgoje in izobraževanja 2023–2033. Na koncu smo izvedli analizo raziskanega in povzeli ugotovitve.
Noam Chomsky se je v svoji karieri osredotočal predvsem na jezikoslovje, kognitivne znanosti in politični aktivizem, vendar je nedvomno pustil velik pečat tudi na vzgojno-izobraževalnem področju. Njegovi pedagoški koncepti predstavljajo nadgradnjo obstoječih progresivnih idej in ostajajo relevantni, saj izpostavljajo ključna načela liberalne družbe. Delo odpira vprašanja o avtonomiji izobraževalnih institucij, indoktrinaciji in o pomenu kritičnega mišljenja posameznikov.
Ključne besede: Noam Chomsky, alternativno izobraževanje, pedagoške teorije, kurikulum, kritika šolskega sistema
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
 Celotno besedilo (2,21 MB) |
2. A comparative study of virtual microscopy versus traditional microscopy for introduction into the histology curriculum at a Faculty of MedicineTanja Prunk Zdravković, Bogdan Zdravković, Miha Munda, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Purpose: We currently employ traditional microscopy with glass slides for teaching purposes. Here, we performed a pilot survey on the potential implementation of virtual microscopy. Experienced peer tutors were asked to participate in the evaluation of virtual microscopy versus traditional microscopy. Our main objectives were to determine: whether there is a statistically significant difference in time to locating a structure on a glass slide versus a virtual slide, the possible advantages and disadvantages of each microscopy method, and the benefits of virtual microscopy over traditional microscopy (1-3). Methods: Glass slides were scanned with the Aperio ScanScope CS slide scanner for use as virtual slides. Peer tutors were asked to locate the same structures on each glass slide and the corresponding virtual slides. Times needed to locate these structures were individually measured, and a question- naire (a modified and translated version of the College of Veterinary Medicine, North Carolina State University virtual microscopy survey) on the advantages of practical use of virtual microscopy provided at the end. Results: One sample t-test showed significant differences (p<0.01) in mean time to locate a structure on glass (23.0s) versus virtual slides (12.5s). In commentaries, peer tutors reported a preference for a combination of traditional and virtual microscopy in practical sessions. Conclusions: Assessors considered virtual microscopy easy to use. Time needed to locate a structure on virtual slides was significantly shorter. After additional surveys, we envisage successful implementation of virtual microscopy in conjunction with traditional microscopy in the histology curriculum.
Ključne besede: virtualna mikroskopija, virtualni diapozitivi, pilotna raziskava, histologija, kurikulum
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 198; Prenosov: 10
Celotno besedilo (95,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
3. Učinek glasbe na predšolskega otroka v prikritem kurikulumu : magistrsko deloInes Mohorko, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo predstavili raziskavo učinka glasbe na predšolskega otroka v prikritem kurikulumu. Predstavili smo učinke glasbenih dejavnosti na socialno-čustveni razvoj, glasbeni razvoj in izražanje interesa na predšolske otroke.
V teoretičnem delu smo osvetlili pojem prikritega kurikuluma in dnevne rutine v vrtcu, vpliv glasbe na celostni razvoj otroka ter možnosti uporabe glasbe v posameznih elementih dnevne rutine, kot so prihod in odhod otrok, priprava na obrok, jutranji krog, prehodi med dejavnostmi, pospravljanje in počitek v vrtcu.
V raziskavi smo ugotovili pozitivne učinke glasbe na predšolske otroke. Otroci so ob izvajanju glasbenih vsebin pokazali pozitivne spremembe na področju socialno-čustvenega razvoja, glasbenega razvoja in izražanja interesa. Pri otrocih smo opazili napredek na konativnem področju in intenzivnejši napredek psihomotoričnih ter glasbenih sposobnosti.
Ključne besede: dnevna rutina, prikriti kurikulum, predšolski otroci, učinek glasbe, glasbene dejavnosti, kompetence
Objavljeno v DKUM: 20.09.2023; Ogledov: 394; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,66 MB) |
4. Načrtovanje glasbenih dejavnosti v vrtcu v prvem starostnem obdobju : diplomsko deloLina Košič, 2023, diplomsko delo Opis: Glasba je za razvoj otroka zelo pomembna, ključno pa je tudi, da vzgojitelji čimbolj kakovostno načrtujemo glasbene dejavnosti že v prvem starostnem obdobju otrok. Cilj izvajanja glasbenih dejavnosti je predvsem, da pri otrocih vzbujamo interes in veselje do glasbe ter hkrati vplivamo na glasbeni razvoj otrok. Namen diplomskega dela je ugotoviti kvantiteto in kvaliteto načrtovanja glasbenih dejavnosti v vrtcih in v prvem starostnem obdobju otrok. V teoretičnem delu obravnavam teoretična izhodišča o načrtovanju in izvajanju glasbenih dejavnosti ter pomen le-teh za optimalen razvoj predšolskega otroka. V empiričnem delu pa sem s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojitelje, zaposlene v prvem starostnem obdobju prišla do ugotovitev, da anketirane vzgojiteljice v večini usmerjene glasbene dejavnosti načrtujejo vsaj enkrat tedensko, neusmerjene pa več kot dvakrat tedensko. V največji meri se poslužujejo procesno-razvojnega modela načrtovanja, za pisanje priprav pa največkrat uporabljajo dnevne priprave, ki so del širše didaktične enote. Prav tako sem ugotovila, da otroci največ interesa izražajo do petja pesmi in igranja na glasbila ter da se vzgojiteljice pri načrtovanju s težavami ne srečujejo.
Ključne besede: glasbene dejavnosti, načrtovanje, predšolski otrok, kurikulum za vrtce, prvo starostno obdobje
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 663; Prenosov: 197
Celotno besedilo (1,06 MB) |
5. Prepletanje osnovnih področij kurikuluma z astronomskimi dejavnostmi v vrtcu: predstavitev aktivnosti in konkretnih primerov : diplomsko deloLaura Jambrović, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu opišemo različne dejavnosti in konkretne primere s področja astronomije, primerne za predšolske otroke, ki se prepletajo z osnovnimi področji kurikuluma. Na podlagi obstoječih virov in strokovne literature hkrati preučimo vsebine s področja astronomije, zlasti področja, ki so relevantna za obravnavo v predšolskem obdobju. V okviru zaključnega dela smo izdelali predloge dejavnosti, ki bi otrokom predstavile astronomijo na dojemljiv način in se hkrati povezujejo s Kurikulumom za vrtce. Predlagane aktivnosti se povezujejo s področji jezika, družbe, umetnosti, matematike, gibanja in narave. Eden izmed poglavitnih namenov diplomskega dela je vzgojiteljem in drugim, ki delajo s predšolskimi otroki, predstaviti konkretne primere vsebin in različnih pristopov za obravnavo tem s področja astronomije.
Ključne besede: astronomija, Kurikulum za vrtce, vesolje, praktične aktivnosti, predšolski otroci
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 657; Prenosov: 128
Celotno besedilo (574,15 KB) |
6. Stališča študentov treh fakultet do poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju : diplomsko deloJerneja Kuglar, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu predstavljamo stališča študentov predšolske vzgoje do poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju.
V teoretičnem delu predstavljamo vlogo poučevanja tujega jezika, opisujemo stanje zgodnjega poučevanja tujega jezika v Sloveniji in v nekaterih drugih državah ter predstavljamo pregled predmetnikov pedagoških fakultet, oddelkov za predšolsko vzgojo Univerze v Mariboru, Ljubljani in na Primorskem. Prav tako opisujemo trenutno stanje vključevanja tujega jezika v vrtec in pregled nekaterih sodobnih raziskav o stališčih študentov, vzgojiteljev, staršev o vključevanju tujega jezika v predšolsko obdobje.
Empirični del naloge prikazuje rezultate opravljene raziskave, kjer študenti predšolske vzgoje pedagoških fakultet, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem, podajo stališča o učenju in poučevanju tujega jezika v predšolskem obdobju. Rezultati prikazujejo, da se študenti večinoma (55,7 %) strinjajo z obveznim poučevanjem tujega jezika v vrtcih. Nekateri pa bi ga raje ponudili kot obogatitveno dejavnost. Stališča študentov niso odvisna od izbire pedagoške fakultete, nobena fakulteta pa v času študija predšolske vzgoje ne omogoča pridobitve ustreznih kompetenc za poučevanje tujega jezika v zgodnjem obdobju.
Ključne besede: stališča študentov, učenje tujega jezika v predšoslkem obdobju, pedagoška fakulteta, celosten razvoj, Kurikulum za vrtce
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 985; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,13 MB) |
7. Uporaba slikanic za vir naravoslovnih dejavnosti v vrtcih : diplomsko deloNina Harner, 2021, diplomsko delo Opis: Otrokov prvi stik z naravo je najučinkovitejši takrat, kadar mu omogočimo neposreden stik z živo in neživo naravo. Kadar pa to ni mogoče, lahko otroci spoznavajo, raziskujejo in primerjajo bitja, stvari in pojave prek različnih medijev, kot so slikanice. Prav tako v primerih, kjer imajo neposreden stik z naravo s slikanicami dopolnijo in obogatijo naravoslovno izkušnjo.
V diplomskem delu bomo raziskovali, katere slikanice so naravoslovno kakovostne in primerne za učenje naravoslovnih vsebin in s katerimi lahko načrtujemo kakovostno naravoslovno dejavnost, ki je v skladu s cilji, h katerim teži Kurikulum za vrtce. Prav tako smo oblikovali tudi kriterij, s katerim lahko presodimo, ali so slikanice z naravoslovnega področja kakovostne in primerne za kakovostno načrtovanje naravoslovne dejavnosti v vrtcu. V analizo smo vključili 50 slikanic, izdanih po letu 2015, tako domačih kot tujih avtorjev. Vzorec slikanic smo pridobili iz mariborske Knjižnice enote Tezno.
Naša predvidevanja o številu kakovostnih naravoslovnih slikanic se niso izpolnila, saj smo ugotovili, da je še zmeraj veliko slikanic, ki so z naravoslovnega področja nekakovostne in otrokom predstavljajo napačen pogled v resnično naravo, na živa bitja, stvari, predmete oz. na okolje, ki nas obdaja. Ob koncu diplomskega dela smo dodali še primer priprave, s katero lahko vzgojitelji kljub nekaterim vidikom pomanjkljivih naravoslovnih prikazov načrtujejo ustrezne naravoslovne dejavnosti.
Ključne besede: kakovostna slikanica, naravoslovje, naravoslovna dejavnost, Kurikulum za vrtce, priprava.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 1050; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,65 MB) |
8. Predlog modela usposabljanja strokovnih delavcev v triatlonuMateja Šimic, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen predlog modela usposabljanja za naziv Strokovni delavec 2 – športno treniranje – triatlon, duatlon, akvatlon. Triatlon kot olimpijski šport je izjemno zanimiv, s svojo raznovrstnostjo in možnostjo aktivnega ukvarjanja skozi vsa starostna obdobja pa vzbuja vse večje zanimanje med širšo množico.
V diplomskem delu se prepletajo različne metode, v največji meri sem uporabljala deskriptivno metodo dela. Večino potrebnih podatkov sem pridobila iz literature (Nacionalni program športa v RS 2014-2023, Zakon o športu, Pravilnik o usposabljanju strokovnih delavcev v športu ipd.), nekaj pa tudi prek Programsko-strokovnega sveta Triatlonske zveze Slovenije.
Glavni namen in cilj diplomskega dela je bila izdelava predloga modela usposabljanja strokovnih delavcev na 2. stopnji športnega treniranja v triatlonu in njegovih izpeljankah po postavkah kurikuluma ter v skladu s Pravilnikom o usposabljanju strokovnih delavcev v športu, saj Triatlonska zveza Slovenije še nima ustrezno potrjenega programa na tej stopnji.
Z uporabo takšnega modela usposabljanja bi lahko Triatlonska zveza Slovenije v prihodnosti pridobila večje število strokovnih delavcev, ki lahko izvajajo program športnega treniranja triatlona, duatlona in akvatlona, omogočila kakovostno vadbo večjemu številu vadečim ter dosegla večjo strokovnost in konkurenčnost strokovnega kadra.
Ključne besede: usposabljanje, strokovni delavec, triatlon, kurikulum, Triatlonska zveza Slovenije
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 945; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,15 MB) |
9. Spoznavanje kulturne dediščine v predšolskem obdobju s sodelovanjem vrtca in muzejaPolona Gojkovič, 2018, diplomsko delo Opis: Kurikulum za vrtce izvajalce predšolskih vzgojno-izobraževalnih programov obvezuje, da se povezujejo z okoljem. Vzgojitelji v vrtcih se v ta namen povezujejo z različnimi kulturnimi ustanovami, kot so npr. muzeji in galerije ... V sodelovanju z muzejem najpogosteje načrtujejo dejavnosti o spoznavanju kulturne dediščine, in sicer glede na cilje kurikula, ki jih opredeljuje predmetno področje družba, medtem ko muzeji pri pripravi pedagoških programov niso zavezani nobenemu uradnemu dokumentu. Kljub temu se tako imenovana muzejska pedagogika vedno bolj uveljavlja. Splošne smernice in cilje za kulturno-umetnostno vzgojo je Zavod RS za šolstvo podal leta 2009, vendar se le-te ne nanašajo izključno na predšolsko obdobje. S primerjavo ciljev kurikula in kulturno-umetnostnih ciljev smo izpostavili stičišča, ki povezujejo oba dokumenta. Menimo, da lahko na podlagi upoštevanja obeh učinkovito izvajamo spoznavanje kulturno-umetnostne vzgoje v predšolskem obdobju.
V diplomskem delu smo z obravnavo primarnih in sekundarnih virov opredelili pomen in načine spoznavanja kulturne dediščine za predšolske otroke. Osredotočili smo se na sodelovanje vzgojitelja z muzejskim pedagogom in obenem raziskali, ali in kako je možno ob povezovanju vrtca z muzejem za obravnavo kulturno-zgodovinskega izročila v predšolskem obdobju vpeljati vidike izkustvenega učenja. Izvedli smo empirično raziskavo s pomočjo 86 elektronsko pridobljenih anketnih vprašalnikov vzgojiteljev. Ugotovili smo, da vzgojitelji sodelujejo z muzejskimi pedagogi pri načrtovanju dejavnosti in poglabljanju vsebin s področja kulturne dediščine. Pripravo otrok na dejavnosti, vodene s strani muzejskega pedagoga, pogosteje z uporabo strategij izkustvenega učenja izvajajo vzgojitelji oddelkov, ki niso vključeni v muzejski abonma. Delovna doba vzgojiteljev je bila kot statistično značilna razlika izpostavljena le v opredelitvi stališča, da je pojem kulturna dediščina dovolj jasno opredeljen v Kurikulumu za vrtce. Z zgoraj navedeno trditvijo se najbolj strinjajo anketiranci s 26 ali več let delovne dobe.
Ključne besede: izkustveno učenje, kulturna dediščina, Kurikulum, muzejska pedagogika, predšolski otroci, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 1207; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1,62 MB) |
10. Vključevanje raznolikih delovnih gradiv v procesu razvijanja finomotoričnih spretnosti v vrtcuPetra Sluga, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vključevanje raznolikih delovnih gradiv v procesu razvijanja finomotoričnih spretnosti v vrtcu želimo vzgojiteljem, staršem in tudi otrokom približati delovno-tehnično vzgojo. Z malo truda in volje lahko otroku omogočimo, da ima vsak dan možnost poseči po delovnih gradivih in orodjih, s katerimi lahko uri ustvarjalno-tehnične sposobnosti. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako lahko vzgojitelj s svojim delom in poudarkom na tehnično-tehnoloških dejavnostih razvija finomotorične spretnosti otrok. V teoretičnem delu naloge smo predstavili razvoj motorike in finomotorične spretnosti, vlogo vzgojitelja pri spodbujanju finomotoričnih spretnosti, izbiro didaktičnega materiala oz. različna delovna gradiva, ki jih lahko ponudimo otrokom, ter kako lahko opazimo vidne znake zaostanka pri razvoju finomotoričnih spretnosti.
Analiza anketnega vprašalnika v empiričnem delu je pokazala, da imajo otroci v vrtcu dobro spodbudno okolje, s katerim vzgojitelj spodbuja razvijanje finomotoričnih spretnosti otrok preko vključevanja raznolikih delovnih gradiv. Kljub temu da v vsaki igralnici ni ponujenega tehnično-tehnološkega kotička, lahko otroci še vedno urijo finomotorične spretnosti preko drugih vsakodnevnih aktivnosti, kot so: listanje knjig, sestavljanje kock, oblačenje punčk, lepljenje, striženje, mešanje testa, plastelina in gline.
Na podlagi rezultatov in empiričnega dela smo v praktičnem delu predstavili primer izdelave mehke igrače, ki si jo lahko otroci s pomočjo odrasle osebe naredijo sami. Z izdelavo igrače otrok s čutili (vizualno, taktilno,…) doživlja lastnosti materiala in pripomočkov, ki jih potrebujemo pri sami izdelavi. Otrokom v vrtcu smo mehko igračo predstavili preko igre vlog, nato so se lahko z njo tudi igrali (zapenjanje ježkov, odpiranje in zapiranje zadrge, natikanje barvnih krogcev na vezalko itd.). V času počitka smo zasledili, da si je deček, star tri leta, vzel to mehko igračo na ležalnik in z njo objet zaspal.
Ključne besede: razvoj motorike, ročne spretnosti, kurikulum za vrtce, delovno gradivo
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 842; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,78 MB) |
