1. Medpodročno povezovanje plesne vzgoje v prvem in drugem starostem obdobju : diplomsko deloNika Babič, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Namen raziskave je bil vzgojiteljem približati možnosti izvajanja plesne vzgoje v povezavi z drugimi področji kurikula, saj je tovrstno povezovanje v praksi redko uresničeno. V teoretičnem delu smo opredelili plesno vzgojo ter s pomočjo strokovne literature predstavili njena temeljna načela, cilje, spodbude in naloge. Podrobneje smo opisali vpliv plesne vzgoje na otrokov kognitivni, čustveno-socialni in psihomotorični razvoj. Poseben poudarek smo namenili tudi različnim oblikam plesnih dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati v vrtcu, ter možnostim integracije plesne vzgoje z drugimi področji dejavnosti.
V praktičnem delu smo sodelovali z vrtcem ter izvedli aktivnosti z otroki prvega in drugega starostnega obdobja. Z desetimi vzgojiteljicami smo opravili intervjuje, s katerimi smo želeli pridobiti vpogled v pogostost in načine povezovanja plesne dejavnosti z drugimi področji. Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda pedagoškega raziskovanja in metoda praktičnega dela. Rezultati intervjujev so pokazali, da večina sodelujočih vzgojiteljic redkeje povezuje plesno vzgojo z drugimi področji kurikula. Z otroki smo izvedli šest tematskih dejavnosti, pri katerih smo plesno vzgojo povezali z drugimi področji po kurikulu za vrtce. Otroci so skozi dejavnosti spoznavali nove vsebine ter jih medsebojno povezovali.
Ključne besede: kurikulum za vrtce, plesna vzgoja, medpodročno povezovanje, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 18.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (2,20 MB) |
2. Slovensko zamejstvo kot vsebine kurikula osnovnih in srednjih šol v SlovenijiLucija Čok, 2021, pregledni znanstveni članek Opis: Slovenci v zamejstvu kot avtohtona manjšina živijo v obmejnih območjih Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Skupni evropski prostor jim omogoča razvoj kulturnega prostora z daljnosežnimi implikacijami. Analitičen pregled obravnave slovenskega zamejstva skozi prizmo vsebin, ki jo določajo učni načrti osnovnih in srednjih šol, dejansko izkazuje navzočnost njim namenjene tematike. Raziskovalci so pregledali vsebine osnovnošolskega in srednješolskega kurikula in učbenikov, s pomočjo posebnega vprašalnika za učence, dijake in javnost pa pridobili védenja o dejanskem stanju v šolski praksi. Po obdelavi kvantitativnih podatkov in posvetovalnih srečanjih s strokovnjaki so izdelali predloge sprememb učnih načrtov in izboljšav osnovnošolskega in srednješolskega kurikula.
Ključne besede: kurikulum, zamejski Slovenci, Slovenci v zamejstvu, osnovne šole, srednje šole, analitičen pregled, izboljšave, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 02.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (395,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Prehod iz vrtca v šolo na primeru izvedbe vzgojno-izobraževalnih dejavnosti zunaj prostora ustanoveMajda Cencič, Barbara Horvat, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Izvedba vzgojno-izobraževalnih dejavnosti zunaj prostora ustanove ima številne prednosti. Zato nas je zanimal prehod iz vrtca v prvi razred osnovne šole na primeru izvedbe kurikularnih dejavnosti vrtca oz. predmetov prvega razreda osnovne šole zunaj prostora ustanove. Rezultati so pokazali, da zunanji prostor vrtca statistično bolj pogosto uporabljajo vzgojitelji kot pa učitelji. Statistično pomembne razlike nismo dobili le pri izvajanju predmeta spoznavanje okolja v primerjavi z izvajanjem kurikularnih dejavnosti družbe in narave zunaj prostora ustanove.
Ključne besede: otroški vrtci, osnovne šole, začetni pouk, prehod, kurikulum, učni predmeti, kurikularne dejavnosti, 1. razred, prvi razred, zunanji prostor
Objavljeno v DKUM: 27.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (402,62 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Prepoznavanje socialnih veščin pri glasbenih dejavnostih v skupini tri-in štiriletnih otrok v vrtcuKatarina Zadnik, Sara Smrekar, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: V slovenskem prostoru so bili pozitivni učinki glasbenih dejavnosti na socialni razvoj izkazani le kot sekundarni rezultati raziskav. V pričujoči študiji smo, na vzorcu desetih otrok, starih od 3. do 4. leta, ugotavljali razvoj socialnih veščin pri glasbenih dejavnostih v vrtcu. Ugotovili smo, da je v polletnem obdobju postopno naraščala pogostost vključevanja in aktivnega sodelovanja pri glasbenih dejavnostih, deljenja glasbil, medsebojnega sodelovanja in navezovanja stikov. Rezultati so pokazili, da so glasbene dejavnosti spodbudile porast pogostosti deljenja rekvizitov, (medsebojnega) sodelovanja in navezovanja stikov tudi pri drugih vrtčevskih dejavnostih.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, kurikulum, glasbena vzgoja, socialne veščine, glasbene dejavnosti, navezovanje stikov, deljenje glasbil
Objavljeno v DKUM: 26.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (334,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Koncept in umestitev učnega izida v slovenski visokošolski prostorKlara S. Ermenc, Borut Mikulec, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Avtorja v središče svoje razprave postavita koncept učnega izida in kritično prevprašujeta njegovo definicijo, zagate pri prevajanju te v slovenski jezik in vpliv na kurikularno načrtovanje. Razprava je metodološko umeščena v analizo vpliva procesa evropeizacije izobraževanja na razumevanje učnih izidov; v analizo vpliva evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in ogrodja evropskega visokošolskega prostora na sodobno razumevanje učnih izidov.
Ključne besede: visokošolski študij, kurikulum, učni načrti, operativni cilji, učni izid, kompetence, učni izid, izobraževanja, slovensko ogrodje kvalifikacij, ogrodje evropskega visokošolskega prostora
Objavljeno v DKUM: 26.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Medpredmetno povezovanje gibanja in glasbe v zgodnjem obdobju otroštvaMiha Marinšek, Manja Šumer, Olga Denac, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je bil preučiti učinke eksperimentalnega programa, ki temelji na povezovanju področij gibanja in glasbe, na usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti in na razvoj ritmičnega posluha. V raziskavi je sodelovalo 62 otrok, starih od 5 do 6 let. Rezultati so pokazali, da so otroci gibalno-glasbenega in gibalnega programa dosegli večji napredek v temeljnih gibalnih spretnostih in stopnji razvitosti ritmičnega posluha kot otroci kontrolne skupine. Ob upoštevanju načela horizontalne povezanosti različnih področij dejavnosti in različnih vidikov otrokovega razvoja in učenja se je eksperimentalni gibalnoglasbeni program pokazal kot učinkovitejši.
Ključne besede: gibalne spretnosti, ritmični posluh, načelo horizontalne povezanosti, medpredmetno povezovanje gibanja in glasbe, eksperimentalni program, predšolska vzgoja, predšolski otroci, kurikulum, glasbena vzgoja, športna vzgoja
Objavljeno v DKUM: 19.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Pedagoški koncepti Noama Chomskega : magistrsko deloJana Miklič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pedagoške koncepte Noama Chomskega, ameriškega jezikoslovca, političnega aktivista in markantnega intelektualca. Cilj magistrskega dela je predstaviti širšo sliko Noama Chomskega in se osredotočiti na njegovo vlogo, pomen ter vpliv na področjih učenja, vzgoje in izobraževanja. V prvem poglavju sta predstavljena biografija in delo. V drugem poglavju delo predstavi pedagoške koncepte. Poglavje vsebuje kritično vrednotenje konvencionalnega izobraževalnega sistema, vizijo izobraževalnega sistema, vlogo indoktrinacije, preplet izobraževanja s politiko ter pomen akademske avtonomije. Sledi poskus umestitve pedagoških idej v teorije izobraževanja in nato poskus umestitve v slovenski prostor, pri čemer sledi primerjava z Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju ter Nacionalnim programom vzgoje in izobraževanja 2023–2033. Na koncu smo izvedli analizo raziskanega in povzeli ugotovitve.
Noam Chomsky se je v svoji karieri osredotočal predvsem na jezikoslovje, kognitivne znanosti in politični aktivizem, vendar je nedvomno pustil velik pečat tudi na vzgojno-izobraževalnem področju. Njegovi pedagoški koncepti predstavljajo nadgradnjo obstoječih progresivnih idej in ostajajo relevantni, saj izpostavljajo ključna načela liberalne družbe. Delo odpira vprašanja o avtonomiji izobraževalnih institucij, indoktrinaciji in o pomenu kritičnega mišljenja posameznikov.
Ključne besede: Noam Chomsky, alternativno izobraževanje, pedagoške teorije, kurikulum, kritika šolskega sistema
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (2,21 MB) |
8. A comparative study of virtual microscopy versus traditional microscopy for introduction into the histology curriculum at a Faculty of MedicineTanja Prunk Zdravković, Bogdan Zdravković, Miha Munda, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Purpose: We currently employ traditional microscopy with glass slides for teaching purposes. Here, we performed a pilot survey on the potential implementation of virtual microscopy. Experienced peer tutors were asked to participate in the evaluation of virtual microscopy versus traditional microscopy. Our main objectives were to determine: whether there is a statistically significant difference in time to locating a structure on a glass slide versus a virtual slide, the possible advantages and disadvantages of each microscopy method, and the benefits of virtual microscopy over traditional microscopy (1-3). Methods: Glass slides were scanned with the Aperio ScanScope CS slide scanner for use as virtual slides. Peer tutors were asked to locate the same structures on each glass slide and the corresponding virtual slides. Times needed to locate these structures were individually measured, and a question- naire (a modified and translated version of the College of Veterinary Medicine, North Carolina State University virtual microscopy survey) on the advantages of practical use of virtual microscopy provided at the end. Results: One sample t-test showed significant differences (p<0.01) in mean time to locate a structure on glass (23.0s) versus virtual slides (12.5s). In commentaries, peer tutors reported a preference for a combination of traditional and virtual microscopy in practical sessions. Conclusions: Assessors considered virtual microscopy easy to use. Time needed to locate a structure on virtual slides was significantly shorter. After additional surveys, we envisage successful implementation of virtual microscopy in conjunction with traditional microscopy in the histology curriculum.
Ključne besede: virtualna mikroskopija, virtualni diapozitivi, pilotna raziskava, histologija, kurikulum
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 198; Prenosov: 11
Celotno besedilo (95,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
9. Učinek glasbe na predšolskega otroka v prikritem kurikulumu : magistrsko deloInes Mohorko, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo predstavili raziskavo učinka glasbe na predšolskega otroka v prikritem kurikulumu. Predstavili smo učinke glasbenih dejavnosti na socialno-čustveni razvoj, glasbeni razvoj in izražanje interesa na predšolske otroke.
V teoretičnem delu smo osvetlili pojem prikritega kurikuluma in dnevne rutine v vrtcu, vpliv glasbe na celostni razvoj otroka ter možnosti uporabe glasbe v posameznih elementih dnevne rutine, kot so prihod in odhod otrok, priprava na obrok, jutranji krog, prehodi med dejavnostmi, pospravljanje in počitek v vrtcu.
V raziskavi smo ugotovili pozitivne učinke glasbe na predšolske otroke. Otroci so ob izvajanju glasbenih vsebin pokazali pozitivne spremembe na področju socialno-čustvenega razvoja, glasbenega razvoja in izražanja interesa. Pri otrocih smo opazili napredek na konativnem področju in intenzivnejši napredek psihomotoričnih ter glasbenih sposobnosti.
Ključne besede: dnevna rutina, prikriti kurikulum, predšolski otroci, učinek glasbe, glasbene dejavnosti, kompetence
Objavljeno v DKUM: 20.09.2023; Ogledov: 394; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,66 MB) |
10. Načrtovanje glasbenih dejavnosti v vrtcu v prvem starostnem obdobju : diplomsko deloLina Košič, 2023, diplomsko delo Opis: Glasba je za razvoj otroka zelo pomembna, ključno pa je tudi, da vzgojitelji čimbolj kakovostno načrtujemo glasbene dejavnosti že v prvem starostnem obdobju otrok. Cilj izvajanja glasbenih dejavnosti je predvsem, da pri otrocih vzbujamo interes in veselje do glasbe ter hkrati vplivamo na glasbeni razvoj otrok. Namen diplomskega dela je ugotoviti kvantiteto in kvaliteto načrtovanja glasbenih dejavnosti v vrtcih in v prvem starostnem obdobju otrok. V teoretičnem delu obravnavam teoretična izhodišča o načrtovanju in izvajanju glasbenih dejavnosti ter pomen le-teh za optimalen razvoj predšolskega otroka. V empiričnem delu pa sem s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojitelje, zaposlene v prvem starostnem obdobju prišla do ugotovitev, da anketirane vzgojiteljice v večini usmerjene glasbene dejavnosti načrtujejo vsaj enkrat tedensko, neusmerjene pa več kot dvakrat tedensko. V največji meri se poslužujejo procesno-razvojnega modela načrtovanja, za pisanje priprav pa največkrat uporabljajo dnevne priprave, ki so del širše didaktične enote. Prav tako sem ugotovila, da otroci največ interesa izražajo do petja pesmi in igranja na glasbila ter da se vzgojiteljice pri načrtovanju s težavami ne srečujejo.
Ključne besede: glasbene dejavnosti, načrtovanje, predšolski otrok, kurikulum za vrtce, prvo starostno obdobje
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 663; Prenosov: 215
Celotno besedilo (1,06 MB) |
