| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 103
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Načrtovanje glasbenih dejavnosti v vrtcu v prvem starostnem obdobju : diplomsko delo
Lina Košič, 2023, diplomsko delo

Opis: Glasba je za razvoj otroka zelo pomembna, ključno pa je tudi, da vzgojitelji čimbolj kakovostno načrtujemo glasbene dejavnosti že v prvem starostnem obdobju otrok. Cilj izvajanja glasbenih dejavnosti je predvsem, da pri otrocih vzbujamo interes in veselje do glasbe ter hkrati vplivamo na glasbeni razvoj otrok. Namen diplomskega dela je ugotoviti kvantiteto in kvaliteto načrtovanja glasbenih dejavnosti v vrtcih in v prvem starostnem obdobju otrok. V teoretičnem delu obravnavam teoretična izhodišča o načrtovanju in izvajanju glasbenih dejavnosti ter pomen le-teh za optimalen razvoj predšolskega otroka. V empiričnem delu pa sem s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojitelje, zaposlene v prvem starostnem obdobju prišla do ugotovitev, da anketirane vzgojiteljice v večini usmerjene glasbene dejavnosti načrtujejo vsaj enkrat tedensko, neusmerjene pa več kot dvakrat tedensko. V največji meri se poslužujejo procesno-razvojnega modela načrtovanja, za pisanje priprav pa največkrat uporabljajo dnevne priprave, ki so del širše didaktične enote. Prav tako sem ugotovila, da otroci največ interesa izražajo do petja pesmi in igranja na glasbila ter da se vzgojiteljice pri načrtovanju s težavami ne srečujejo.
Ključne besede: glasbene dejavnosti, načrtovanje, predšolski otrok, kurikulum za vrtce, prvo starostno obdobje
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 57; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

2.
Prepletanje osnovnih področij kurikuluma z astronomskimi dejavnostmi v vrtcu: predstavitev aktivnosti in konkretnih primerov : diplomsko delo
Laura Jambrović, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opišemo različne dejavnosti in konkretne primere s področja astronomije, primerne za predšolske otroke, ki se prepletajo z osnovnimi področji kurikuluma. Na podlagi obstoječih virov in strokovne literature hkrati preučimo vsebine s področja astronomije, zlasti področja, ki so relevantna za obravnavo v predšolskem obdobju. V okviru zaključnega dela smo izdelali predloge dejavnosti, ki bi otrokom predstavile astronomijo na dojemljiv način in se hkrati povezujejo s Kurikulumom za vrtce. Predlagane aktivnosti se povezujejo s področji jezika, družbe, umetnosti, matematike, gibanja in narave. Eden izmed poglavitnih namenov diplomskega dela je vzgojiteljem in drugim, ki delajo s predšolskimi otroki, predstaviti konkretne primere vsebin in različnih pristopov za obravnavo tem s področja astronomije.
Ključne besede: astronomija, Kurikulum za vrtce, vesolje, praktične aktivnosti, predšolski otroci
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 245; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (574,15 KB)

3.
Stališča študentov treh fakultet do poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju : diplomsko delo
Jerneja Kuglar, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo stališča študentov predšolske vzgoje do poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu predstavljamo vlogo poučevanja tujega jezika, opisujemo stanje zgodnjega poučevanja tujega jezika v Sloveniji in v nekaterih drugih državah ter predstavljamo pregled predmetnikov pedagoških fakultet, oddelkov za predšolsko vzgojo Univerze v Mariboru, Ljubljani in na Primorskem. Prav tako opisujemo trenutno stanje vključevanja tujega jezika v vrtec in pregled nekaterih sodobnih raziskav o stališčih študentov, vzgojiteljev, staršev o vključevanju tujega jezika v predšolsko obdobje. Empirični del naloge prikazuje rezultate opravljene raziskave, kjer študenti predšolske vzgoje pedagoških fakultet, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem, podajo stališča o učenju in poučevanju tujega jezika v predšolskem obdobju. Rezultati prikazujejo, da se študenti večinoma (55,7 %) strinjajo z obveznim poučevanjem tujega jezika v vrtcih. Nekateri pa bi ga raje ponudili kot obogatitveno dejavnost. Stališča študentov niso odvisna od izbire pedagoške fakultete, nobena fakulteta pa v času študija predšolske vzgoje ne omogoča pridobitve ustreznih kompetenc za poučevanje tujega jezika v zgodnjem obdobju.
Ključne besede: stališča študentov, učenje tujega jezika v predšoslkem obdobju, pedagoška fakulteta, celosten razvoj, Kurikulum za vrtce
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 482; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

4.
Uporaba slikanic za vir naravoslovnih dejavnosti v vrtcih : diplomsko delo
Nina Harner, 2021, diplomsko delo

Opis: Otrokov prvi stik z naravo je najučinkovitejši takrat, kadar mu omogočimo neposreden stik z živo in neživo naravo. Kadar pa to ni mogoče, lahko otroci spoznavajo, raziskujejo in primerjajo bitja, stvari in pojave prek različnih medijev, kot so slikanice. Prav tako v primerih, kjer imajo neposreden stik z naravo s slikanicami dopolnijo in obogatijo naravoslovno izkušnjo. V diplomskem delu bomo raziskovali, katere slikanice so naravoslovno kakovostne in primerne za učenje naravoslovnih vsebin in s katerimi lahko načrtujemo kakovostno naravoslovno dejavnost, ki je v skladu s cilji, h katerim teži Kurikulum za vrtce. Prav tako smo oblikovali tudi kriterij, s katerim lahko presodimo, ali so slikanice z naravoslovnega področja kakovostne in primerne za kakovostno načrtovanje naravoslovne dejavnosti v vrtcu. V analizo smo vključili 50 slikanic, izdanih po letu 2015, tako domačih kot tujih avtorjev. Vzorec slikanic smo pridobili iz mariborske Knjižnice enote Tezno. Naša predvidevanja o številu kakovostnih naravoslovnih slikanic se niso izpolnila, saj smo ugotovili, da je še zmeraj veliko slikanic, ki so z naravoslovnega področja nekakovostne in otrokom predstavljajo napačen pogled v resnično naravo, na živa bitja, stvari, predmete oz. na okolje, ki nas obdaja. Ob koncu diplomskega dela smo dodali še primer priprave, s katero lahko vzgojitelji kljub nekaterim vidikom pomanjkljivih naravoslovnih prikazov načrtujejo ustrezne naravoslovne dejavnosti.
Ključne besede: kakovostna slikanica, naravoslovje, naravoslovna dejavnost, Kurikulum za vrtce, priprava.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 471; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

5.
Predlog modela usposabljanja strokovnih delavcev v triatlonu
Mateja Šimic, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen predlog modela usposabljanja za naziv Strokovni delavec 2 – športno treniranje – triatlon, duatlon, akvatlon. Triatlon kot olimpijski šport je izjemno zanimiv, s svojo raznovrstnostjo in možnostjo aktivnega ukvarjanja skozi vsa starostna obdobja pa vzbuja vse večje zanimanje med širšo množico. V diplomskem delu se prepletajo različne metode, v največji meri sem uporabljala deskriptivno metodo dela. Večino potrebnih podatkov sem pridobila iz literature (Nacionalni program športa v RS 2014-2023, Zakon o športu, Pravilnik o usposabljanju strokovnih delavcev v športu ipd.), nekaj pa tudi prek Programsko-strokovnega sveta Triatlonske zveze Slovenije. Glavni namen in cilj diplomskega dela je bila izdelava predloga modela usposabljanja strokovnih delavcev na 2. stopnji športnega treniranja v triatlonu in njegovih izpeljankah po postavkah kurikuluma ter v skladu s Pravilnikom o usposabljanju strokovnih delavcev v športu, saj Triatlonska zveza Slovenije še nima ustrezno potrjenega programa na tej stopnji. Z uporabo takšnega modela usposabljanja bi lahko Triatlonska zveza Slovenije v prihodnosti pridobila večje število strokovnih delavcev, ki lahko izvajajo program športnega treniranja triatlona, duatlona in akvatlona, omogočila kakovostno vadbo večjemu številu vadečim ter dosegla večjo strokovnost in konkurenčnost strokovnega kadra.
Ključne besede: usposabljanje, strokovni delavec, triatlon, kurikulum, Triatlonska zveza Slovenije
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 446; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

6.
Spoznavanje kulturne dediščine v predšolskem obdobju s sodelovanjem vrtca in muzeja
Polona Gojkovič, 2018, diplomsko delo

Opis: Kurikulum za vrtce izvajalce predšolskih vzgojno-izobraževalnih programov obvezuje, da se povezujejo z okoljem. Vzgojitelji v vrtcih se v ta namen povezujejo z različnimi kulturnimi ustanovami, kot so npr. muzeji in galerije ... V sodelovanju z muzejem najpogosteje načrtujejo dejavnosti o spoznavanju kulturne dediščine, in sicer glede na cilje kurikula, ki jih opredeljuje predmetno področje družba, medtem ko muzeji pri pripravi pedagoških programov niso zavezani nobenemu uradnemu dokumentu. Kljub temu se tako imenovana muzejska pedagogika vedno bolj uveljavlja. Splošne smernice in cilje za kulturno-umetnostno vzgojo je Zavod RS za šolstvo podal leta 2009, vendar se le-te ne nanašajo izključno na predšolsko obdobje. S primerjavo ciljev kurikula in kulturno-umetnostnih ciljev smo izpostavili stičišča, ki povezujejo oba dokumenta. Menimo, da lahko na podlagi upoštevanja obeh učinkovito izvajamo spoznavanje kulturno-umetnostne vzgoje v predšolskem obdobju. V diplomskem delu smo z obravnavo primarnih in sekundarnih virov opredelili pomen in načine spoznavanja kulturne dediščine za predšolske otroke. Osredotočili smo se na sodelovanje vzgojitelja z muzejskim pedagogom in obenem raziskali, ali in kako je možno ob povezovanju vrtca z muzejem za obravnavo kulturno-zgodovinskega izročila v predšolskem obdobju vpeljati vidike izkustvenega učenja. Izvedli smo empirično raziskavo s pomočjo 86 elektronsko pridobljenih anketnih vprašalnikov vzgojiteljev. Ugotovili smo, da vzgojitelji sodelujejo z muzejskimi pedagogi pri načrtovanju dejavnosti in poglabljanju vsebin s področja kulturne dediščine. Pripravo otrok na dejavnosti, vodene s strani muzejskega pedagoga, pogosteje z uporabo strategij izkustvenega učenja izvajajo vzgojitelji oddelkov, ki niso vključeni v muzejski abonma. Delovna doba vzgojiteljev je bila kot statistično značilna razlika izpostavljena le v opredelitvi stališča, da je pojem kulturna dediščina dovolj jasno opredeljen v Kurikulumu za vrtce. Z zgoraj navedeno trditvijo se najbolj strinjajo anketiranci s 26 ali več let delovne dobe.
Ključne besede: izkustveno učenje, kulturna dediščina, Kurikulum, muzejska pedagogika, predšolski otroci, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 722; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

7.
Vključevanje raznolikih delovnih gradiv v procesu razvijanja finomotoričnih spretnosti v vrtcu
Petra Sluga, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vključevanje raznolikih delovnih gradiv v procesu razvijanja finomotoričnih spretnosti v vrtcu želimo vzgojiteljem, staršem in tudi otrokom približati delovno-tehnično vzgojo. Z malo truda in volje lahko otroku omogočimo, da ima vsak dan možnost poseči po delovnih gradivih in orodjih, s katerimi lahko uri ustvarjalno-tehnične sposobnosti. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako lahko vzgojitelj s svojim delom in poudarkom na tehnično-tehnoloških dejavnostih razvija finomotorične spretnosti otrok. V teoretičnem delu naloge smo predstavili razvoj motorike in finomotorične spretnosti, vlogo vzgojitelja pri spodbujanju finomotoričnih spretnosti, izbiro didaktičnega materiala oz. različna delovna gradiva, ki jih lahko ponudimo otrokom, ter kako lahko opazimo vidne znake zaostanka pri razvoju finomotoričnih spretnosti. Analiza anketnega vprašalnika v empiričnem delu je pokazala, da imajo otroci v vrtcu dobro spodbudno okolje, s katerim vzgojitelj spodbuja razvijanje finomotoričnih spretnosti otrok preko vključevanja raznolikih delovnih gradiv. Kljub temu da v vsaki igralnici ni ponujenega tehnično-tehnološkega kotička, lahko otroci še vedno urijo finomotorične spretnosti preko drugih vsakodnevnih aktivnosti, kot so: listanje knjig, sestavljanje kock, oblačenje punčk, lepljenje, striženje, mešanje testa, plastelina in gline. Na podlagi rezultatov in empiričnega dela smo v praktičnem delu predstavili primer izdelave mehke igrače, ki si jo lahko otroci s pomočjo odrasle osebe naredijo sami. Z izdelavo igrače otrok s čutili (vizualno, taktilno,…) doživlja lastnosti materiala in pripomočkov, ki jih potrebujemo pri sami izdelavi. Otrokom v vrtcu smo mehko igračo predstavili preko igre vlog, nato so se lahko z njo tudi igrali (zapenjanje ježkov, odpiranje in zapiranje zadrge, natikanje barvnih krogcev na vezalko itd.). V času počitka smo zasledili, da si je deček, star tri leta, vzel to mehko igračo na ležalnik in z njo objet zaspal.
Ključne besede: razvoj motorike, ročne spretnosti, kurikulum za vrtce, delovno gradivo
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 500; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

8.
Didaktične igre kot sredstvo za razvoj gibalno plesnih sposobnosti predšolskih otrok
Maruša Leskovec, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Didaktične igre kot sredstvo za razvoj gibalno plesnih sposobnosti predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili značilnosti plesa, giba, gibanja in didaktičnih iger. V empiričnem delu smo raziskovali, kako didaktične igre vplivajo na razvoj gibalno-plesnih sposobnosti predšolskih otrok. Namen raziskave je bil pripraviti sklop didaktičnih iger z naslovom Čarobni gozd, s področja plesne vzgoje, in jih izvajati z otroki v šestih srečanjih. Raziskovalni vzorec je predstavljalo osem naključno izbranih otrok, starih od štiri do šest let, ki obiskujejo vrtec Krojaček Hlaček na Prevaljah. Želeli smo ugotoviti, ali se gibalno-plesne sposobnosti otrok izboljšajo z večkratnim izvajanjem določenega sklopa gibalnih motivov. Na osnovi opazovalnih listov smo ugotovili napredek v občutku za ravnotežje in orientacijo v prostoru, v preskoku iz ene na drugo nogo, v občutku za težko in lahko dobo, v skladnosti leve in desne polovice telesa, v gibalni zapomnitvi ter v izvajanju različnih načinov hoje.
Ključne besede: ples, didaktične igre, gibanje, ples in kurikulum, gibanje in kurikulum
Objavljeno v DKUM: 13.11.2020; Ogledov: 1217; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

9.
Primerjava slovenskega in finskega učnega načrta z osredotočanjem na področju športa
Janja Kukovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je podrobneje predstaviti slovenski učni načrt in učni načrt kraja Rovaniemi (Finska) za predmet šport. Osredotočili smo se na prvo in drugo obdobje, torej od prvega do vključno šestega razreda osnovne šole. Začetna ugotovitev je bila, da se učni načrt za predmet šport kraja Rovaniemi nahaja znotraj dokumenta, kjer najdemo tudi učne načrte ostalih predmetov, medtem ko je učni načrt za predmet šport v Sloveniji zapisan v ločenem dokumentu. Med učnima načrtoma smo našli nekaj podobnosti, prevladale pa so razlike. Oba učna načrta imata zapisane splošne cilje, dajeta poudarek na operativne cilje in didaktična priporočila. Razlike med zapisi v slovenskem in finskem učnem načrtu za predmet šport se pojavljajo predvsem pri standardih znanja (v slovenskem učnem načrtu za šport so podrobno zapisani za vsako triletje in tematski sklop posebej - tudi minimalni standardi, v finskem učnem načrtu za šport so zapisani le ob koncu 6. razreda - poudarka na minimalnih standardih znanja ni), teoretičnih vsebinah (v slovenskem učnem načrtu za šport zapisane pod vsakim tematskim sklopom, v finskem učnem načrtu za šport teoretičnih vsebin ne najdemo), priporočilih za motivacijo učencev (v slovenskem učnem načrtu za šport motivacija omenjena le v didaktičnih priporočilih, v finskem učnem načrtu za šport pa je poudarjena za vsako obdobje posebej), dodatnih vsebinah (v slovenskem učnem načrtu za šport se pojavljajo pod vsakim poglavjem, v finskem učnem načrtu za šport dodatnih vsebin ni zaslediti) in didaktičnih priporočilih (v slovenskem učnem načrtu za šport so le-ta podrobno zapisana pod vsakim tematskim sklopom, kot tudi medpredmetne povezave, v finskem učnem načrtu za šport pa so priporočila precej splošna, poudarka na medpredmetnem povezovanju ni).
Ključne besede: Slovenija, Rovaniemi, gibanje, kurikulum, triletje, športna vzgoja, avtonomija učiteljev.
Objavljeno v DKUM: 15.09.2020; Ogledov: 762; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (6,30 MB)

10.
Primerjava zastopanosti tabu tem v vzgojno-izobraževalnem procesu v vrtcih po Evropi
Barbara Golob, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opredeljuje osem t. i. tabu tem - spolnost, smrt, ločitev in reorganizirana družina, nasilje, alkoholizem, drugačnost in izločanje ter razvajenost. Potekala je raziskava o zastopnosti tabu tem v vzgojno-izobraževalnem procesu po evropskih vrtcih v kurikulumih.
Ključne besede: evropski vrtci, kurikulum, otrok, tabu teme, vzgojno-izobraževalni proces
Objavljeno v DKUM: 14.09.2020; Ogledov: 689; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (578,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici