Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Glasba je za razvoj otroka zelo pomembna, ključno pa je tudi, da vzgojitelji čimbolj kakovostno načrtujemo glasbene dejavnosti že v prvem starostnem obdobju otrok. Cilj izvajanja glasbenih dejavnosti je predvsem, da pri otrocih vzbujamo interes in veselje do glasbe ter hkrati vplivamo na glasbeni razvoj otrok. Namen diplomskega dela je ugotoviti kvantiteto in kvaliteto načrtovanja glasbenih dejavnosti v vrtcih in v prvem starostnem obdobju otrok. V teoretičnem delu obravnavam teoretična izhodišča o načrtovanju in izvajanju glasbenih dejavnosti ter pomen le-teh za optimalen razvoj predšolskega otroka. V empiričnem delu pa sem s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojitelje, zaposlene v prvem starostnem obdobju prišla do ugotovitev, da anketirane vzgojiteljice v večini usmerjene glasbene dejavnosti načrtujejo vsaj enkrat tedensko, neusmerjene pa več kot dvakrat tedensko. V največji meri se poslužujejo procesno-razvojnega modela načrtovanja, za pisanje priprav pa največkrat uporabljajo dnevne priprave, ki so del širše didaktične enote. Prav tako sem ugotovila, da otroci največ interesa izražajo do petja pesmi in igranja na glasbila ter da se vzgojiteljice pri načrtovanju s težavami ne srečujejo.
Ključne besede: glasbene dejavnosti, načrtovanje, predšolski otrok, kurikulum za vrtce, prvo starostno obdobje
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 57; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: V diplomskem delu predstavljamo stališča študentov predšolske vzgoje do poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu predstavljamo vlogo poučevanja tujega jezika, opisujemo stanje zgodnjega poučevanja tujega jezika v Sloveniji in v nekaterih drugih državah ter predstavljamo pregled predmetnikov pedagoških fakultet, oddelkov za predšolsko vzgojo Univerze v Mariboru, Ljubljani in na Primorskem. Prav tako opisujemo trenutno stanje vključevanja tujega jezika v vrtec in pregled nekaterih sodobnih raziskav o stališčih študentov, vzgojiteljev, staršev o vključevanju tujega jezika v predšolsko obdobje. Empirični del naloge prikazuje rezultate opravljene raziskave, kjer študenti predšolske vzgoje pedagoških fakultet, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem, podajo stališča o učenju in poučevanju tujega jezika v predšolskem obdobju. Rezultati prikazujejo, da se študenti večinoma (55,7 %) strinjajo z obveznim poučevanjem tujega jezika v vrtcih. Nekateri pa bi ga raje ponudili kot obogatitveno dejavnost. Stališča študentov niso odvisna od izbire pedagoške fakultete, nobena fakulteta pa v času študija predšolske vzgoje ne omogoča pridobitve ustreznih kompetenc za poučevanje tujega jezika v zgodnjem obdobju.
Ključne besede: stališča študentov, učenje tujega jezika v predšoslkem obdobju, pedagoška fakulteta, celosten razvoj, Kurikulum za vrtce
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 482; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljen predlog modela usposabljanja za naziv Strokovni delavec 2 – športno treniranje – triatlon, duatlon, akvatlon. Triatlon kot olimpijski šport je izjemno zanimiv, s svojo raznovrstnostjo in možnostjo aktivnega ukvarjanja skozi vsa starostna obdobja pa vzbuja vse večje zanimanje med širšo množico. V diplomskem delu se prepletajo različne metode, v največji meri sem uporabljala deskriptivno metodo dela. Večino potrebnih podatkov sem pridobila iz literature (Nacionalni program športa v RS 2014-2023, Zakon o športu, Pravilnik o usposabljanju strokovnih delavcev v športu ipd.), nekaj pa tudi prek Programsko-strokovnega sveta Triatlonske zveze Slovenije. Glavni namen in cilj diplomskega dela je bila izdelava predloga modela usposabljanja strokovnih delavcev na 2. stopnji športnega treniranja v triatlonu in njegovih izpeljankah po postavkah kurikuluma ter v skladu s Pravilnikom o usposabljanju strokovnih delavcev v športu, saj Triatlonska zveza Slovenije še nima ustrezno potrjenega programa na tej stopnji. Z uporabo takšnega modela usposabljanja bi lahko Triatlonska zveza Slovenije v prihodnosti pridobila večje število strokovnih delavcev, ki lahko izvajajo program športnega treniranja triatlona, duatlona in akvatlona, omogočila kakovostno vadbo večjemu številu vadečim ter dosegla večjo strokovnost in konkurenčnost strokovnega kadra.
Ključne besede: usposabljanje, strokovni delavec, triatlon, kurikulum, Triatlonska zveza Slovenije
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 446; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vključevanje raznolikih delovnih gradiv v procesu razvijanja finomotoričnih spretnosti v vrtcu želimo vzgojiteljem, staršem in tudi otrokom približati delovno-tehnično vzgojo. Z malo truda in volje lahko otroku omogočimo, da ima vsak dan možnost poseči po delovnih gradivih in orodjih, s katerimi lahko uri ustvarjalno-tehnične sposobnosti. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako lahko vzgojitelj s svojim delom in poudarkom na tehnično-tehnoloških dejavnostih razvija finomotorične spretnosti otrok. V teoretičnem delu naloge smo predstavili razvoj motorike in finomotorične spretnosti, vlogo vzgojitelja pri spodbujanju finomotoričnih spretnosti, izbiro didaktičnega materiala oz. različna delovna gradiva, ki jih lahko ponudimo otrokom, ter kako lahko opazimo vidne znake zaostanka pri razvoju finomotoričnih spretnosti. Analiza anketnega vprašalnika v empiričnem delu je pokazala, da imajo otroci v vrtcu dobro spodbudno okolje, s katerim vzgojitelj spodbuja razvijanje finomotoričnih spretnosti otrok preko vključevanja raznolikih delovnih gradiv. Kljub temu da v vsaki igralnici ni ponujenega tehnično-tehnološkega kotička, lahko otroci še vedno urijo finomotorične spretnosti preko drugih vsakodnevnih aktivnosti, kot so: listanje knjig, sestavljanje kock, oblačenje punčk, lepljenje, striženje, mešanje testa, plastelina in gline. Na podlagi rezultatov in empiričnega dela smo v praktičnem delu predstavili primer izdelave mehke igrače, ki si jo lahko otroci s pomočjo odrasle osebe naredijo sami. Z izdelavo igrače otrok s čutili (vizualno, taktilno,…) doživlja lastnosti materiala in pripomočkov, ki jih potrebujemo pri sami izdelavi. Otrokom v vrtcu smo mehko igračo predstavili preko igre vlog, nato so se lahko z njo tudi igrali (zapenjanje ježkov, odpiranje in zapiranje zadrge, natikanje barvnih krogcev na vezalko itd.). V času počitka smo zasledili, da si je deček, star tri leta, vzel to mehko igračo na ležalnik in z njo objet zaspal.
Ključne besede: razvoj motorike, ročne spretnosti, kurikulum za vrtce, delovno gradivo
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 500; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,78 MB)

Opis: Namen magistrske naloge je podrobneje predstaviti slovenski učni načrt in učni načrt kraja Rovaniemi (Finska) za predmet šport. Osredotočili smo se na prvo in drugo obdobje, torej od prvega do vključno šestega razreda osnovne šole. Začetna ugotovitev je bila, da se učni načrt za predmet šport kraja Rovaniemi nahaja znotraj dokumenta, kjer najdemo tudi učne načrte ostalih predmetov, medtem ko je učni načrt za predmet šport v Sloveniji zapisan v ločenem dokumentu. Med učnima načrtoma smo našli nekaj podobnosti, prevladale pa so razlike. Oba učna načrta imata zapisane splošne cilje, dajeta poudarek na operativne cilje in didaktična priporočila. Razlike med zapisi v slovenskem in finskem učnem načrtu za predmet šport se pojavljajo predvsem pri standardih znanja (v slovenskem učnem načrtu za šport so podrobno zapisani za vsako triletje in tematski sklop posebej - tudi minimalni standardi, v finskem učnem načrtu za šport so zapisani le ob koncu 6. razreda - poudarka na minimalnih standardih znanja ni), teoretičnih vsebinah (v slovenskem učnem načrtu za šport zapisane pod vsakim tematskim sklopom, v finskem učnem načrtu za šport teoretičnih vsebin ne najdemo), priporočilih za motivacijo učencev (v slovenskem učnem načrtu za šport motivacija omenjena le v didaktičnih priporočilih, v finskem učnem načrtu za šport pa je poudarjena za vsako obdobje posebej), dodatnih vsebinah (v slovenskem učnem načrtu za šport se pojavljajo pod vsakim poglavjem, v finskem učnem načrtu za šport dodatnih vsebin ni zaslediti) in didaktičnih priporočilih (v slovenskem učnem načrtu za šport so le-ta podrobno zapisana pod vsakim tematskim sklopom, kot tudi medpredmetne povezave, v finskem učnem načrtu za šport pa so priporočila precej splošna, poudarka na medpredmetnem povezovanju ni).
Ključne besede: Slovenija, Rovaniemi, gibanje, kurikulum, triletje, športna vzgoja, avtonomija učiteljev.
Objavljeno v DKUM: 15.09.2020; Ogledov: 762; Prenosov: 113
Celotno besedilo (6,30 MB)