1. Mimična lutka kot motivacijska lutka : diplomsko deloTjaša Borec, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Mimična lutka kot motivacijska lutka smo se osredotočali na motivacijo z mimičnimi lutkami v povezavi z dejavnostmi z različnih kurikularnih področij.
V teoretičnem delu smo sprva predstavili lutko, nato pa nadaljevali s predstavitvijo mimičnih lutk in metod dela z lutkami. Predstavili smo magičnost lutke in kurikulum, vpliv lutke na otroka, vzgojiteljevo nalogo pri delu z lutkami ter načine za spodbujanje motivacije v vrtcu.
Mimična lutka je tehnika, s pomočjo katere animator lutko vodi od spodaj navzgor. Pri mimičnih lutkah je ključnega pomembna glava lutke, zato moramo mimično lutko pri igranju držati v višini glave. Poznamo več vrst mimičnih lutk, ki jih lahko uporabljamo za različne namene, v tej nalogi se podrobneje osredotočamo na motivacijo s pomočjo lutke.
Nalogo začenjamo s teoretičnimi poglavji, ki jim sledijo dodatna tri poglavja, v katerih so predstavljeni cilji diplomskega dela, metodologija dela ter praktični del. V praktičnem delu naloge so zapisane priprave dejavnosti za vsako kurikularno področje v povezavi z lutkami. Vsaka priprava je podrobno opisana in opremljena z analizo načinov spodbujanja verbalnega izražanja pri posamičnih dejavnostih. Z uporabo mimične lutke smo dosegli, da so se otroci z njeno pomočjo sprostili, se med seboj še bolj povezali, hkrati pa skozi lutkovne dejavnosti izrazito razvijali verbalno izražanje.
Ključne besede: mimična lutka, motivacija, vrtec, otrok, kurikularna področja
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 482; Prenosov: 80
 Celotno besedilo (5,43 MB) |
2. Pregled diplomskih nalog Pedagoških fakultet v Sloveniji s področja igre in igrač za obdobje zadnjih deset let : diplomsko deloAleksandra Artič, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom, Pregled diplomskih nalog Pedagoških fakultet v Sloveniji s področja igre in igrač za obdobje zadnjih desetih let, je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V prvem, teoretičnem delu, smo predstavili pomen in vpliv igre, na otroku ustrezen in učinkovit razvoj. Otrok skozi igro doživlja veselje, zadovoljstvo, sprostitev, svobodo… Vsak otrok mora imeti pravico do igre pristopiti povsem neobremenjeno in brez prisile, saj bo le tako igra pozitivno vplivala na njegov razvoj. V nadaljevanju smo otroške igre predstavili glede na klasifikacijo, opredelili prostor, ki je lahko namenjen otroški igri ter znanstvena področja, ki jih vsebuje Kurikulum za vrtce. Ob zaključku teoretičnega dela diplomske naloge smo opredelili vlogo in pomen igrač ter pojasnili značilnosti in pomen pisanja diplomskih del ob zaključku študija.
V drugem, empiričnem delu diplomske naloge, smo se lotili raziskovanja. Opravili smo temeljit pregled opravljenih in objavljenih diplomskih nalog Pedagoških fakultet v Sloveniji s področja igre in igrač za obdobje zadnjih desetih let. Zanimalo nas je, v kolikšni meri so se študentje posameznih Pedagoških fakultet lotili raziskovanja tematike igre in igrač na posameznih znanstvenih področjih, v katerem starostnem obdobju ter prostoru je igra najpogosteje potekala in katero igro, glede na klasifikacijo, so študentje največkrat uporabili. Zanimalo nas je tudi, katerega načina pisanja zaključnih del, so se študentje največkrat posluževali. Pridobljene podatke smo obdelali s programom Microsoft Excel in jih kasneje predstavili tabelarično.
Ključne besede: Igra in kurikularna področja, otroška igra, otroške igrače, pomen igre, pomen igrač, prostor za igro.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 692; Prenosov: 63
Celotno besedilo (830,49 KB) |
3. Lutka - ljubljenka skupine, kot motivacijsko sredstvo za dejavnosti pri kurikularnih področjih v vrtcuDoroteja Žalec, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi z naslovom Lutka – ljubljenka skupine kot motivacijsko sredstvo za dejavnosti pri kurikularnih področjih, smo predstavili temo s področja lutk, saj je ta za predšolskega otroka izrednega pomena. Preko lutke se otrok brez skrbi in zadržkov izraža in razvija ter spoznava sebe in svet, v katerem živi. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovne literature najprej predstavili lutko in vrste lutk. Opisali smo tudi dejavnosti z lutko in lutko v povezavi z ostalimi področja kurikula. Podrobno smo opisali lutko – ljubljenko skupine. V praktičnem delu je opisano izvajanje šestih dejavnosti s predšolskimi otroki, starih od 4 do 5 let. V ta del naloge smo vključili dnevne priprave, vsaki pripravi pa je sledila tudi kasnejša evalvacija in slikovno gradivo. Namen praktičnega dela v diplomski nalogi je bil ugotoviti, ali je lutka dobro motivacijsko sredstvo za dejavnosti pri kurikularnih področjih v vrtcu. Namen tega dela je spoznati tudi to, kako lutka vpliva na delo v vrtcu. Ali so njeni učinki pozitivni ali ne. Učinke lutke – ljubljenke skupine smo preverili v motivacijskem delu za dejavnosti pri kurikularnih področjih. Uporabili smo deskriptivno metodo, kjer smo proučevali na nivoju opisovanja dejstev, odnosov in procesov brez vzročnega razlaganja. Prav tako smo uporabili tudi metodo praktičnega dela.
Ključne besede: Lutka – ljubljenka skupine, predšolska vzgoja, otrok, dejavnosti z lutko, motivacija, kurikularna področja.
Objavljeno v DKUM: 21.05.2019; Ogledov: 1681; Prenosov: 277
Celotno besedilo (4,12 MB) |
4. Kako razvijati družinsko pismenost v predšolskem obdobju2017, strokovna monografija Opis: Zbornik dobrih praks z naslovom Kako razvijati družinsko pismenost v predšolskem obdobju je nastal v okviru projekta (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta), ki sta ga izvajali Pedagoška fakulteta in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru med letoma 2016 in 2017. V zborniku predstavljamo dobre prakse, ki so se izvajale v vrtcih, vključenih v projekt, ter tudi nekaj primerov iz drugih vrtcev. Predstavljene dobre prakse vključujejo vodene dejavnosti za otroke obeh starostnih obdobij ter njihove starše. V večini primerov gre za integracijo različnih kurikularnih področij. Poudarek je na primerih, ki so pri otrocih in starših povečali zanimanje za uporabo slikanic, za spodbujanje branja, poslušanja, pripovedovanja ter vključujejo različne priredbe in dramatizacije. Iz primerov dobrih praks je mogoče razbrati, na kakšen način razvijati družinsko pismenost in voditi dejavnosti, ki pripomorejo k spoznavanju novih pojmov, razvoju jezika, predopismenjevalnih veščin in bralne pismenosti v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju. Zbornik je namenjen vsem pedagoškim delavcem v vrtcih in prvem triletju osnovne šole ter staršem, ki imajo otroke v tem razvojnem obdobju.
Ključne besede: družinska pismenost, zgodnja pismenost, bralna pismenost, predšolska vzgoja, dobre prakse, kurikularna področja
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 1800; Prenosov: 454
Celotno besedilo (3,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
