1. Umetnost prevajanja kuharskih knjig - analiza slovenskih prevodov knjig Gordona Ramsayja: Družinska kosila in Bread Street KitchenSuzana Mihurko, 2019, magistrsko delo Opis: Prevajanje kuharskih knjig je zahtevnejše, kot se zdi na prvi pogled. Ne samo, da je prevajalec odgovoren za avtentičnost receptov, ki jih prevaja, temveč se še zraven tega sooča s prevajanjem mnogih kulturno-specifičnih jedi in sestavin. Ključno pri prevajanju kuharskih knjig iz druge kulture je poznavanje izvorne kulture in jezika, hkrati pa tudi poznavanje ciljnega občinstva. V magistrskem delu smo opredelili zvrst kuharskih receptov, definirali pojem kulture in predstavili avtorja knjig, ki smo jih izbrali za analizo.
Ker smo želeli v magistrskem delu pojasniti tudi strategije, ki jih prevajalci uporabljajo za prevajanje kulturno-specifičnih elementov, smo opisali prevajalske strategije, ki jih v svojem članku navaja Brigit Nedergaard-Larsen, strategije Mone Baker, nato pa smo pogledali še širše zastavljene strategije Petra Newmarka.
Poudarek magistrskega dela je na prevajanju kulturno-specifičnih elementov v kuharskih knjigah Gordona Ramsayja. Analizirali smo originala Sunday Lunch (2006) in Bread Street Kitchen (2016) in prevoda Družinska kosila (Luka Novak: 2007) in Bread Street Kitchen (Srđan Milovanović: 2017). Nekaj izrazov smo tudi primerjali med obema prevajalcema, saj je Luka Novak kuharski mojster in amaterski prevajalec, medtem ko je Srđan Milovanović profesionalni prevajalec, ki prevaja predvsem otroško literaturo.
Izkazalo se je, da so knjige večinoma dobro prevedene. Naše hipoteze, da bo prihajalo do razhajanj med prevodoma profesionalnega in neprofesionalnega prevajalca, so se deloma potrdile, čeprav razhajanja niso bila velika. Med najpogostejšimi strategijami so bile, kot smo predpostavili, prenos, izpust in adaptacija oz. podomačitev. Ugotovili smo, da je prevajanje kuharskih knjig vse prej kot mala malica.
Ključne besede: kuharske knjige, prevajalske strategije, kulturno-specifični elementi, Gordon Ramsay, teorija skoposa
Objavljeno v DKUM: 07.10.2019; Ogledov: 1271; Prenosov: 148
 Celotno besedilo (1015,02 KB) |
2. OHRANJANJE HUMORJA V PREVODU BRITANSKE NADALJEVANKE SAMO BEDAKI IN KONJIDarko Kotnik, 2016, diplomsko delo Opis: Na osnovi študija obstoječe sodobne literature in virov smo na temo ohranjanja humorja v prevodih britanskih nadaljevank analizirali kulturno-specifične prvine in prenos le teh v tujo kulturo v znani britanski nadaljevanki Samo bedaki in konji.
Pričujoče diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, torej na prvi, teoretični del, kjer smo pozornost posvetili značilnostim britanskega humorja ter opredelili pojem situacijske komedije kot televizijski žanr. Televizijske situacijske komedije dandanes predstavljajo velik delež popularne kulture, ki nas spremlja tako rekoč na vsakem koraku. Prav tako smo pozornost posvetili problematiki prevajanja humorja ter prenosu kulturno-specifičnih vsebin iz izhodiščnega v ciljni jezik. Britanska angleščina je jezik prepleten z besednimi igrami, lažnimi prijatelji ter idiomi, kar dodatno otežuje ustrezen prenos humoristične vsebine v ciljno kulturo. Poudarili smo tudi pomen novodobnih prevajalskih orodij kot pomoč pri prevajanju strokovnih besedil.
Predmet analize diplomskega dela predstavlja popularna britanska serija Samo bedaki in konji, ki je na podlagi specifičnega humorja izpod peresa Johna Sullivana nizala uspehe po vsem svetu. Pozornost smo posvetili problematiki prenosa kulturno-specifičnih elementov, ki pa se ob prevajanju samem, ter kasneje tekom postopka podnaslavljanja, velikokrat izgubijo.
Diplomsko delo smo izdelali na osnovi študija aktualne in relevantne domače in tuje literature ter z zbiranjem virov in dokumentacije. Zbrane podatke smo ustrezno uredili s pomočjo deskriptivne in komparativne raziskovalne metode.
Ključne besede: situacijska komedija, Samo bedaki in konji, John Sullivan, britanski humor, podnaslavljanje, kulturno-specifični elementi
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1691; Prenosov: 139
Celotno besedilo (892,79 KB) |
3. PREVAJANJE KULTURNO SPECIFIČNIH ELEMENTOV V HUMORISTIČNI NANIZANKI PRIJATELJIKarmen Florjanič, 2016, magistrsko delo Opis: Pogoj za uspešno prevajanje kulturno-specifičnih elementov je odlično poznavanje ciljnega jezika in kulture. V magistrski nalogi smo opredelili pojem prevajanja in kulture ter definirali avdiovizualno prevajanje, pri čemer nam je bila v pomoč tuja znanstvena literatura. Ker smo v magistrski nalogi želeli tudi pojasniti ustrezne strategije za prevajanje kulturno-specifičnih elementov, smo se osredinili na teorijo Brigit Nedergaard-Larsen in obravnavali njen članek z naslovom Culture-bound Problems in Subtitling.
Magistrska naloga daje poudarek na prevajanju kulturno-specifičnih elementov pri podnaslavljanju humoristične serije Prijatelji. Analizirali smo izbrane epizode prve, druge in tretje sezone nanizanke. Rezultate smo podali v obliki grafikona v devetem poglavju. Izkazalo se je, da uradni prevajalec več kot polovico kulturno-specifičnih izrazov ni ustrezno prevedel. Tako smo ovrgli naše hipoteze.
Ugotovili smo, da prevajalec mora pri podnaslavljanju upoštevati določene dejavnike, tako jezikovne kot tehnične. Poznati mora značilnosti izvirne in ciljne kulture, upoštevati znanje, ki ga ima gledalec ciljnega jezika, in pa tudi časovno in prostorsko stisko pri podnaslavljanju. Tako lahko zaključimo, da podnaslavljanje še zdaleč ni enostaven proces, kot morda menijo nekateri.
Ključne besede: avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje, kulturno-specifični elementi, humoristična nanizanka Prijatelji, strategije prevajanja
Objavljeno v DKUM: 18.05.2016; Ogledov: 2421; Prenosov: 271
Celotno besedilo (1,33 MB) |
