1. Glasbeno delovanje Kulturnega društva Orel Semič : magistrsko deloHelena Banovec, 2022, magistrsko delo Opis: Kulturno društvo Orel Semič predstavlja pomembno dopolnitev splošnemu in glasbenemu izobraževalnemu sistemu. Člani lahko znotraj prostovoljnega društva širše izrazijo in razvijejo svoje sposobnosti in interese, predvsem na področju zborovskega petja, pritrkavanja in igranja orgel. Društvo ima za delovanje dobre prostorske pogoje, prav tako pa članom nudi veliko podporo pri pridobivanju znanja in izkušenj na kulturnem in glasbenem področju ne glede na njihovo starost in predznanje. Člani društva sodelujejo na različnih dogodkih in koncertih, ki jih društvo prireja, v vlogi pevcev, pritrkovalcev, organistov, recitatorjev, zborovodij in organizatorjev prireditev. Pomembno mesto v društvu ima skrb za podmladek, prav tako pa se v društvu zavedajo vseživljenjskega učenja, medgeneracijskega povezovanja in pomena razvijanja duhovnih in kulturnih vrednot, kar prispeva k celostnemu razvoju osebnosti. S svojim delovanjem želi Kulturno društvo Orel Semič vplivati na razvoj kulture v svojem kraju, v ta namen pa organizira tudi občinsko prireditev Krakarjevi dnevi, na kateri se vsako leto srečajo vsi pevski zbori, pevske skupine in pritrkovalci občine Semič. Prav tako se društvo povezuje s tremi izobraževalnimi ustanovami v kraju, s Kulturnim centrom Semič, Krajevno knjižnico Semič in Župnijo Semič.
Ključne besede: kulturno društvo, pevski zbor, pritrkavanje, orgle
Objavljeno v DKUM: 20.07.2022; Ogledov: 651; Prenosov: 104
 Celotno besedilo (4,40 MB) |
2. Laška pihalna godba in kulturni utrip Laškega na prelomu časov (1862-1992)Nina Tovornik Jurgelj, 2018, magistrsko delo Opis: V Sloveniji so pihalne godbe pomemben del ljubiteljske kulture. Skozi zgodovino so s svojim delovanjem v kulturnem in družabnem življenju ljudi pridobile pomembno mesto.
V magistrskem delu spremljamo zgodovino Laške pihalne godbe, od njenega nastanka leta 1862 do leta 1992, ko je godba praznovala 130. obletnico svojega delovanja. V obravnavanem obdobju so se dogajale politične, družbene in socialne spremembe, ki so vplivale na razvoj godbe. V 130 letih je Laško pihalno godbo vodilo 14 kapelnikov. Delovanje laške godbe nista ustavili svetovni vojni, pomanjkanje finančnih sredstev in konstantno iskanje ustreznega vadbenega prostora. V magistrskem delu sem podrobno opisala tudi druge pomembne mejnike, kot so: prvi nastop izven slovenskih meja, ustanovitev dislociranega oddelka Glasbene šole Radeče v Laškem, sponzorstvo Pivovarne Laško, dva vzpona na Triglav, ustanovitev mažoretne skupine in še bi lahko naštevali.
Glavni vir pisanja magistrskega dela je bil arhiv Laške pihalne godbe, ki hrani zapisnike in dopise od leta 1933 dalje. Arhivskim virom so dodani spomini laških godbenikov, s katerimi sem opravila intervjuje.
Ključne besede: pihalna godba, kulturno društvo, godbeniki, Laško, Laška pihalna godba.
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 1750; Prenosov: 126
Celotno besedilo (769,49 KB) |
3. PRENOVA SPLETNE STRANI K.Š.D. SANDŽAKAlen Alibašič, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Sodobna baza podatkov in aktivno e-poslovanje je v današnjem času tudi odraz uspešnega poslovanja. Trenutna baza podatkov in spletna stran Kulturnega in športnega društva »Sandžak« v Sloveniji (KŠD Sandžak) imata pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti, zato se je vodstvo društva odločilo za temeljito prenovo spletne strani in integracijo nove baze podatkov članstva. V diplomskem delu predstavim izdelavo nove prototipne spletne strani in integracijo baze podatkov v Kulturnem in športnem društvu »Sandžak« v Sloveniji. Diplomsko delo obsega teoretične osnove izdelave spletne strani, samo izdelavo prototipne spletne strani, prenos in izgradnjo nove baze podatkov članov ter njihove aktivnosti v društvu. Rezultate diplomskega dela sem predstavil vodstvu društva, ki so na osnovi moje raziskave in mojih predlogov že prešli na novo bazo podatkov in jo aktivno uporabljajo v svojem poslovanju.
Ključne besede: - izdelava spletne strani
- baze podatkov
- WordPress
- Microsoft Access
- Kulturno in športno društvo »Sandžak«
Objavljeno v DKUM: 17.11.2016; Ogledov: 1183; Prenosov: 157
Celotno besedilo (2,55 MB) |
4. BAZA PODATKOV KULTURNEGA DRUŠTVAAnja Trebec, 2012, diplomsko delo Opis: Glavni povod nastanka baze podatkov sta bila razpršenost in neizrabljenost podatkov, zaradi česar sta posledično nastopili slabša kakovost organizacije prireditev in nezainteresiranost za organiziranje le-teh.
Za premik iz tega stanja v kulturnemu društvu se je zgradila baza podatkov. V teku nastajanja baze se je akumuliralo podatke in zanje oblikovalo obrazce ter poročila s pomočjo MS Accessa.
Kulturnemu društvu je bil izdelan prilagojen delujoči prototip, ki zajema tabele, poizvedbe, obrazce, poročila in makro. Baza podatkov je nastala na podlagi zbranih podatkov sodelujočih v kulturnemu društvu o nastajanju, pripravljanju, vodenju in poteku prireditev.
Ključne besede: kulturno društvo, MS Access, prototip.
Objavljeno v DKUM: 13.08.2012; Ogledov: 1303; Prenosov: 114
Celotno besedilo (4,99 MB) |
5. Slovenščina - jezikovno-kulturna vez avstrijske Štajerske s SlovenijoAnemari Maherl Küssner, 2010, diplomsko delo Opis: Obmejna področja ob slovensko-avstrijski meji so poseben prostor, kjer se prepletata različni kulturi in jezika. Sodelovanje med državama poteka na različnih gospodarskih in političnih področjih, nas pa je v diplomskem delu zanimalo, koliko pozornosti državi posvečata slovenskemu jeziku in medsebojnim odnosom. Najplodnejša oblika sodelovanja med šolami omenjenih držav so šolska partnerstva, in sicer jih največ zasledimo na območju Deutschlandsberga, Lipnice, Vrbna in avstrijske Radgone. Sklepanje partnerstev je najpogostejše med osnovnimi in glavnimi šolami, stiki partnerskih šol pa so bili vzpostavljeni v precej različnih letih. Prve stike zasledimo že leta 1986, intenzivnejše naraščanje števila partnerskih šol pa je opaziti po letu 2004. Najpogostejše aktivnosti šolskih partnerstev so enodnevne ekskurzije in obiski prireditev v Avstriji in v Sloveniji, redkejša aktivnost so izmenjava učencev, večdnevne ekskurzije in jezikovni tedni. Najpomembnejše teme, vsebine in cilji čezmejnih aktivnosti so vzpostavitve stikov, srečanja in izmenjave s slovenskimi ljudmi oziroma slovensko kulturo in jezikom. S primerjavo šolskih sistemov omenjenih držav ugotovimo, da se le-ta v določenih segmentih bistveno razlikujeta. Položaj pouka slovenskega jezika na avstrijskih šolah se bistveno ne spreminja, šole ohranjajo približno enako število udeležencev tečaja. Večina šol ponuja začetni tečaj slovenskega jezika, redke nadaljevalnega. Pouk slovenskega jezika po večini predstavlja izbirni predmet, na redkih šolah obvezni izbirni predmet. Pri pouku slovenskega jezika uporabljajo učitelji veliko pripomočkov, ki jih sestavijo sami, in posamezne učbenike. Za izboljšanje položaja slovenskega jezika na avstrijski Štajerski so v veliki meri zaslužni sodelavci Kulturnega društva Člen 7, ki se borijo za v državni pogodbi utemeljene pravice. V nadaljevanju diplomskega dela smo primerjali partnerstvi Osnovne šole Apače in Osnovne šole Sladki Vrh, kjer smo ugotovili razlike predvsem v kvaliteti medsebojne komunikacije udeležencev in v različni stopnji vključenosti učencev v aktivnosti. V okviru partnerskih šol in pouka slovenskega jezika se izvajajo tudi kompleksnejše aktivnosti, kot so jezikovni tedni in večdnevna srečanja, ki služijo kot vzpodbuda k zgodnjemu učenju tujega jezika.
Ključne besede: Šolsko partnerstvo, pouk slovenščine na avstrijski Štajerski, jezikovni teden, Pavlova hiša, Kulturno društvo Člen 7.
Objavljeno v DKUM: 24.05.2010; Ogledov: 3109; Prenosov: 236
Celotno besedilo (15,85 MB) |
