| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vključevanje kulturnih institucij v turistično ponudbo občine Brežice na primeru Posavskega muzeja Brežice
Anja Kraševec, 2020, diplomsko delo

Opis: Kultura in dediščina sta pomembni soustvarjalki turistične ponudbe vsake destinacije. Na njunih temeljih se je razvila posebna vrsta turizma – kulturni turizem. Kulturni turizem je po besedah WTO najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi. Njegov potencial za razvoj smo opazili tudi v občini Brežice. S spodbujanjem sodelovanja med različnimi akterji s področja turizma v občini in z ustreznim in strokovnim vodstvom, ki bi težilo k ustvarjanju kulturnih doživetjih, bo lahko občina Brežice v prihodnosti postala konkurenčna vodilnim slovenskim destinacijam kulturnega turizma. Pomembni deležniki pri njegovem razvoju so kulturne institucije, ki so ključni oblikovalci kulturnih produktov v občini. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavljamo kulturni turizem kot pomembno zvrst turizma, predstavljamo povezavo med kulturo in turizmom ter opredelimo kulturne institucije kot nosilce ponudbe kulturnega turizma. Podrobneje smo predstavili turistično ponudbo občine Brežic in vlogo Posavskega muzeja Brežice kot ključnega deležnika kulturnega turizma občine. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z deležniki na področju turizma in kulture v občini Brežice. Na podlagi odgovorov smo podali predloge za boljše vključevanje kulturnih institucij in ponudnikov kulturno-turističnih produktov v turistično ponudbo občine ter oblikovali turistični produkt, katerega rdeča nit je kulturni turizem.
Ključne besede: kulturni turizem, kulturne institucije, občina Brežice, Posavski muzej Brežice, vključevanje
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 312; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

2.
Literarni turizem na osnovi dediščine Alme Maksimilijane Karlin v občini Celje
Tanja Ojsteršek, 2020, diplomsko delo

Opis: Kulturni turizem je zelo pomemben tako v svetovnem merilu kot tudi v Sloveniji. V občini Celje je kultura eden izmed glavnih motivov za obisk. Prav tako je tudi literarni turizem pomemben v svetovnem merilu med tem, ko v Sloveniji še ni razvit, kot bi lahko bil. V diplomskem delu smo najprej predstavili kulturni in literarni turizem. Ker je avtorica živela v Celju, smo predstavili občino Celje, njeno zgodovino, stanje turizma ter literarnega turizma. Nato smo predstavili življenje, delo, pomen in zapuščino Alme Maksimiljane Karlin. Predstavili smo tudi njeno vključenost v turistično ponudbo Celja. Da bi dobili boljši vpogled v stanje turizma, kulturnega turizma, literarnega turizma, vključenosti avtorice v turistično ponudbo ter avtorico, smo opravili intervjuje z različnimi deležniki. Skozi analizo smo ugotovili, da literarnega turizma v občini Celje načrtno še ne razvijajo ter da je avtorica v manjši meri vključena v turistično ponudbo. Na podlagi pridobljenih podatkov smo oblikovali nekaj smernic za razvoj literarnega turizma ter proizvodov na temo Alme Maksimiljane Karlin, ki bodo izboljšali njeno vključenost v turistično ponudbo ter pripomogli k povečanju prepoznavnosti.
Ključne besede: literarni turizem, kulturni turizem, občina Celje, Alma Maksimiljana Karlin
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 259; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

3.
Literarni turizem in priložnosti za njegov razvoj v Sloveniji
Jasna Potočnik Topler, 2020

Opis: V znanstveni monografiji predstavljamo literarni turizem z vidika analize in vrednotenja literarne dediščine ter pišemo o njeni umestitvi v turistično ponudbo. Prinašamo pregled temeljne znanstvene in strokovne literature področja in pojasnjujemo, kako se književnost umešča v kontekst turizma, literarnega turizma in doživljanja kulture. Gre za monografijo, ki se osredinja na dela Louisa Adamiča (1898–1951), še posebej na njegova romana Vrnitev v rodni kraj (angl. The Native’s Return) in Moja rojstna dežela (angl. My Native Land). V njima se prepletajo področja turizma, literarne teorije in književnosti. Monografija kot vir nadaljnjega razvoja literarnega turizma v Sloveniji analizira in vrednoti literarno dediščino Louisa Adamiča. V knjigi so prav tako ponujena priporočila, kako dediščino obravnavanega avtorja aktivneje vključiti v turistično ponudbo – predstavljeni so koncepti literarnega turizma z metodologijo področja, kar je lahko vodilo upravljalcem turističnih destinacij in drugim turističnim deležnikom pri snovanju novih turističnih proizvodov ali pri nadgradnji obstoječih.
Ključne besede: literarni turizem, literarna dediščina, dediščinski turizem, kulturni turizem, Louis Adamič, slovenska književnost, ameriška književnost, podoba destinacije.
Objavljeno: 25.11.2020; Ogledov: 221; Prenosov: 23
URL Povezava na datoteko

4.
Zgodbarjenje kot priložnost za boljše poznavanje zgodovine
Alenka Valentinc, 2020, magistrsko delo

Opis: Kulturni turizem predstavlja vedno pomembnejšo vejo turizma, obisk krajev, bogatih s kulturo, ustvarja občudovanje, nacionalni ponos in ponovno odkritje dosežkov naših prednikov. Namen turističnih aktivnosti v povezavi s kulturnim turizmom je učenje, odkrivanje novega in spoznavanje oprijemljivih in neoprijemljivih kulturnih znamenitosti. Za nadaljevanje trenda rasti kulturnega turizma je turistu treba ponuditi nekaj edinstvenega in drugačnega, kar med drugim lahko dosežemo tudi s tem, da proizvodu damo zgodbo. V magistrski nalogi smo se osredotočili na zgodbarjenje kot uspešno obliko interpretacije kulturne dediščine v muzeju, katerega osnovno poslanstvo je izobraževanje o zgodovini in širjenje zavedanja o pomembnosti kulturne ali naravne dediščine. Posebno pozornost smo namenili stopnji pomnjenja pridobljenih informacij ter dejavnikom, ki vplivajo na pomnjenje oz. na pridobljeno znanje. Za muzej je ključnega pomena, da ustvari najvišjo raven razumevanja. Tako lahko zgodovina s pomočjo ponujenih učinkovitih informacij dvigne raven čuječnosti obiskovalcev. V ta namen smo izvedli terenski eksperiment s kontrolno in testno skupino in na vzorcu ugotovili, da je uvedba produkta zgodbarjenja najbolj vplivala na stopnjo pomnjenja, prav tako pa so vidni pozitivni učinki na zadovoljstvu obiskovalcev.
Ključne besede: kulturni turizem, zgodbarjenje, interpretacija, čuječnost
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 383; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

5.
Analiza zadovoljstva obiskovalcev s ponudbo kulturnega turizma v mestni občini ptuj
Larisa Glažar, 2019, diplomsko delo

Opis: Kulturni turizem je odlična platforma, ki daje možnost ohranjati in zavarovati kulturno dediščino. Obiskovalci lahko tako začutijo in občudujejo drugo kulturo, običaje in kulinariko. Bolj ko je kultura približana obiskovalcem, tem bolj je izkušnja nepozabna in s tem večje zadovoljstvo obiskovalcev. Zadovoljstvo obiskovalcev je glavni element pri uspehu destinacije.
Ključne besede: : zadovoljstvo obiskovalcev, kulturni turizem, Mestna občina Ptuj
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 429; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (964,27 KB)

6.
Kulturni turizem v občini Šentrupert
Alen Žago, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Kulturni turizem v občini Šentrupert: stanje, možnosti in priložnosti« smo analizirali turistično ponudbo občine Šentrupert, z glavnim poudarkom na kulturi in kulturnem turizmu. Najprej smo proučili stanje kulturnega turizma, nato pa smo na osnovi raziskovalnega dela, analize literature ter analize intervjujev s turističnimi deležniki opisali posnetek stanja. Opredelili smo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, na podlagi katerih smo nato ugotavljali možnosti in priložnosti za nadaljnji razvoj. Pri odgovorih intervjuvancev smo bili pozorni na ključne besede, ki se ponavljajo v večini odgovorov oziroma na besede in ideje, ki najbolj odstopajo. Prav na osnovi analize intervjujev smo dobili največ informacij o dejanskem stanju kulturnega turizma v občini Šentrupert. Na podlagi raziskave smo podali ugotovitve in usmeritve, ki bodo lahko predstavljale instrument za nadaljnji razvoj kulturnega turizma v občini.
Ključne besede: Šentrupert, kultura, kulturni turizem, stanje, možnosti, priložnosti
Objavljeno: 23.05.2019; Ogledov: 885; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

7.
Literarni turizem v občini Ravne na Koroškem
Sarah Šantl, 2019, diplomsko delo

Opis: Kulturni turizem je v svetovnem merilu vse bolj priljubljen in podobno lahko, sodeč po pregledu dostopne literature, trdimo tudi za literarni turizem. Z analizo trenutnih turističnih trendov na Koroškem, terenskim delom in intervjuji smo preverili, kako sta razvita v občini Ravne na Koroškem, da bi lahko na osnovi tega, ugotovili, kako je smiselno nadgrajevati razvoj literarnega turizma. Ker je Lovro Kuhar – Prežihov Voranc osrednja in najbolj znana literarna osebnost na Koroškem, smo se osredotočili na turistične produkte na njegovi osnovi. Raziskava je pokazala, da obstaja kar nekaj turističnih produktov, vendar so potrebni osvežitve, sodobnega pristopa in promocije. Prišli smo do ugotovitve, da se na izboljšavah že dela in obstaja ogromno idej za nadgradnje obstoječih produktov, zato verjamemo, da bodo tudi naše ideje in predlogi, ki smo jih podali v okviru raziskave, v pomoč ravenskim turističnim deležnikom pri nadaljnjem razvoju turizma v občini in regiji, hkrati pa je prav nadaljnji razvoj literarnega turizma v regiji priložnost, da se prežihovstvo in koroška dediščina predstavljata in ohranjata tudi skozi turizem.
Ključne besede: kulturni turizem, literarni turizem, občina Ravne na Koroškem, turistični produkti, Prežihov Voranc
Objavljeno: 16.05.2019; Ogledov: 735; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

8.
Banova domačija kot turistični produkt v občini Brežice
Klemen Mlakar, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo analizira Banovo domačijo, kulturni spomenik, ki predstavlja edinstven primer zgodovinske, arhitekturne in kulturne dediščine ter njegove možnosti razvoja v turistični produkt. Banova domačija leži v občini Brežice, natančneje v kraju Artiče. V turizmu predstavlja slabo izkoriščen resurs, kljub dejstvu, da je razglašena za kulturni spomenik. Namen našega diplomskega dela je ugotoviti, kako Banovo domačijo narediti privlačnejšo za turiste ter jim med drugim ponuditi prikaz življenja nekoč. Naše diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu, smo opisovali teoretska izhodišča, predstavili občino Brežice z njenimi kulturno-turističnimi razsežnostmi ter natančno opisali in analizirali Banovo domačijo. V drugem delu smo na osnovi namiznega raziskovanja, poglobljene analize in opravljenih intervjujev združili naše predloge za izpopolnitev turistične ponudbe na Banovi domačiji, s predlogi intervjuvancev (turistični deležniki in občani Brežic), ki so posredno povezani z Banovo domačijo. Z njimi smo opravili polstrukturirane intervjuje, po koncu katerih smo naredili natančno analizo odgovorov, zapisali ugotovitve in dodali predloge. Diplomsko delo bo v pomoč turističnim deležnikom, da s predlogi diplomskega dela dvignejo prepoznavnost kulturno-dediščinskega turizma v občini Brežice.
Ključne besede: kulturna dediščina, kulturni turizem, turistični produkt, občina Brežice, Banova domačija
Objavljeno: 11.04.2019; Ogledov: 840; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

9.
Literarni turizem v občini Šentjur
Jasna Obrez, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Občina Šentjur, ki po svoji velikosti spada med večje slovenske občine, je mnogim zagotovo še neodkrita in nedotaknjena destinacija. Šentjur se lahko pohvali z izjemno turistično ponudbo, predvsem na osnovi kulturnega turizma. Razvijanje literarnega turizma pa je šele v zametkih kljub znanim osebnostim: dinastije Ipavec, škofa blaženega Antona Martina Slomška, kozjanskega razbojnika Guzaja ter mnogih drugih znanih osebnosti. Že pokojni Daniel Artiček je o tej širši javnosti še neprepoznavni deželi spisal precej literarnih del, ki bi v prihodnosti lahko bile povod za bolj intenzivno razvijanje literarnega turizma v občini ter tako vsem obiskovalcem pričarale petzvezdično doživetje. Vsebina diplomskega dela se prepleta s kulturnim turizmom, kamor umeščamo literarni turizem, ki bi se lahko na destinaciji začel razvijati tudi na osnovi dediščine relativno slabo poznanega avtorja Daniela Artička, ki pa se je že nekaj let nazaj zavedal pomena literarnega turizma. Z diplomskim delom smo želeli raziskati njegovo prepoznavnost v regiji in poudariti njegovo vlogo pri razvoju literarnega turizma.
Ključne besede: kulturni turizem, literarni turizem, občina Šentjur, Daniel Artiček
Objavljeno: 14.02.2019; Ogledov: 1092; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

10.
Navezava ponudbe botaničnega vrta univerze v mariboru s kulturno ponudbo mesta maribor in okolice
Domen Koter, 2018, diplomsko delo

Opis: Turizem je eden izmed rastočih gospodarskih sektorjev tako v Sloveniji kot drugod po svetu. Pri tem eno izmed ključnih turističnih zvrsti predstavlja kulturni turizem. Je oblika turizma, ki se osredotoča na spoznavanje in doživljanje kulturne ponudbe v destinaciji. Za vračanje obiskovalcev je treba graditi na njihovi pozitivni izkušnji, kar pripomore k razvoju zvestobe. V delu se bomo osredotočili na kulturno ponudbo v mestu Maribor z okolico, mariborsko destinacijsko kartico Maribor City Card ter ti skušali povezati na praktičnem primeru Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. V njem zasledimo stalno razstavo rastlinskih vrst in občasne dogodke, povezane s kulturo. Z analizo rezultatov anketiranja smo ugotovili, da je poznavanje koncepta destinacijskih kartic slabo in da je premalo sodelovanja Botaničnega vrta Univerze v Mariboru z drugimi kulturnimi ustanovami v regiji.
Ključne besede: kulturni turizem, destinacija, zvestoba odjemalcev, destinacijska kartica
Objavljeno: 08.11.2018; Ogledov: 586; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici