| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
ODLOČANJE PO VEČ KRITERIJIH HKRATI O TURISTIČNIH STORITVAH
Andrej Zupanc, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil prikazati odločitvene procese ter uporabnosti metod za odločanje po več kriterijih hkrati. Teoretični del opisuje področje kulturnega turizma in znotraj njega področje izobraževalnega turizma, ki ga predstavljamo. Del možne ponudbe izobraževalnega turizma nato v obliki treh različnih jezikovnih tečajev na praktičnem primeru tudi predstavimo. V drugem delu teoretičnega dela pa podrobneje opisujemo metode za določanje uteži kriterijev in merjenje vrednosti alternativ, ki temeljijo na ordinalni (SMARTER) in intervalski (SWING) skali. Vrednosti alternativ smo merili z neposrednim vnosom in uporabo vrednostnih funkcij.
Ključne besede: odločanje, kriteriji odločanja, alternative, večkriterijsko odločanje, kulturni turizem, izobraževalni turizem, jezikovni tečaji, praksa v tujini, Web - HIPRE
Objavljeno: 21.06.2010; Ogledov: 1900; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (719,78 KB)

4.
TURISTIČNI POTENCIAL TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA
Andrej Martinek, 2011, diplomsko delo

Opis: Človek je v svoji preteklosti gledal na naravo, kot na nekaj samoumevnega in ji ni namenjal veliko pozornosti. Z vedno večjim uničevanjem narave in onesnaženostjo pa je prišla tudi zamisel o varovanju in ohranjanju narave za sedanje in prihodnje generacije. Zavedanje človeka o pomembnosti narave je tudi tista misel, ki je sprožila idejo o nastanku Triglavskega narodnega parka, ki se lahko pohvali z izjemno pestro, raznoliko in ohranjeno naravo, ki je bila že od nekdaj atraktivna za človeka in je v ta del Slovenije privabljala številne obiskovalce. V svoji diplomski nalogi zato predstavljam turistični potencial Triglavskega narodnega parka. V prvem delu sem spregovoril nasploh o varstvu okolja, nato pa sem prešel na ekološko problematiko in probleme s katerimi se sooča Triglavski narodni park. Nato sem nadaljeval s turizmom, njegovim razvojem, usmeritvijo in predstavitvijo turizma, ki ga najdemo v Triglavskem narodnem parku. V drugem delu sem najprej predstavil Triglavski narodni park, ga umestil v prostor in prikazal njegovo zgodovino. Nato sem predstavil naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti območja narodnega parka. V tretjem delu pa sem predstavil naravni in kulturno-zgodovinski potencial za turizem in turistično ponudbo parka. Za konec sem naredil analizo turističnega prometa v Triglavskem narodnem parku ter v zaključku podal še svojo S.W.O.T. analizo.
Ključne besede: Triglavski narodni park, varstvo okolja, trajnostni razvoj turizma, naravni in kulturni-zgodovinski potencial za turizem
Objavljeno: 27.10.2011; Ogledov: 1907; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)

5.
RAZVOJNA NARAVNANOST TURISTIČNO-IGRALNIŠKE ORGANIZACIJE
David Kamšek, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo področje igralniškega turizma. Analiziramo zaznave domačinov o učinkih igralniško-turistične dejavnosti v občini Kranjska Gora in njihovo mnenje o razvojni naravnanosti ponudnika igralniških storitev in hotelirstva. V teoretičnem delu naloge predstavimo splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS) in turizem v povezavi s sporazumom. Orišemo razvoj igralniškega turizma v svetu, Evropi in v Sloveniji. Predstavimo deležnike v igralniškem turizmu s posebnim poudarkom na domačinih. V empiričnem delu naloge s strukturiranim vprašalnikom analiziramo zaznavanje ekonomskih, socio-kulturnih in okoljskih vplivov igralniškega turizma pri domačinih v Kranjski Gori. Oblikujemo model vpliva navezanosti domačinov na lokalno okolje in pripadnosti domačinov lokalni skupnosti v povezavi s pozitivnimi in negativnimi učinki igralniškega turizma. Na koncu analiziramo odgovore domačinov glede obstoječe ponudbe, vplive na razvoj skupnosti in prihodnji razvoj igralniškega turizma v občini. Ugotavljamo, da mora Občina Kranjska Gora sprejeti dolgoročno strategijo razvoja igralništva in turizma, ki bo zagotavljala postopno nastajanje celovite ponudbe turističnih storitev v povezavi z igralništvom. Igralniška in hotelirska dejavnost naj ostaneta v današnjem obsegu. Glede na trende vremenskih vplivov mora biti ponudba čimbolj neodvisna od vremenskih okoliščin. Za uspeh mora strategija imeti podporo domačinov in podporo države. Zakonodaja s področja igralništva naj stimulira investicije v dodatno ponudbo turistično-igralniških storitev.
Ključne besede: deležniki v turizmu, ekonomski, socio-kulturni in okoljski vplivi turizma, zaznavanje vplivov turizma pri domačinih, igralniški turizem, vplivi igralniškega turizma, turistične storitve in GATS
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 1855; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

6.
PRIMERJAVA PONUDBE KULTURNEGA TURIZMA V DVEH EVROPSKIH PRESTOLNICAH: V LJUBLJANI IN V LIZBONI
Anja Odeb, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga »Primerjava ponudbe kulturnega turizma v dveh evropskih prestolnicah: v Ljubljani in v Lizboni« je razdeljena na štiri poglavja. Prvo poglavje je uvod, v katerem opredelimo področje in opišemo problem, namen, cilje in osnovne trditve. Navedene so tudi predpostavke in omejitve ter predvidene metode dela, uporabljene v nalogi. V drugem poglavju opredelimo pojem kulturnega turizma, na kratko podamo promocijo turizma in jo povežemo z najpogostejšimi načini promocije kulturnega turizma ter opišemo oglaševanje kot element promocijskega spleta. Navedemo tudi tipične segmente kulturnega turizma. Tretje poglavje je namenjeno študiji primera kulturnega turizma v Ljubljani in Lizboni. To poglavje obsega štiri podpoglavja. Prvo podpoglavje vsebuje ponudbo kulturnega turizma v Ljubljani, kjer navedemo materialno in nematerialno kulturno dediščino, ustvarjene kulturne znamenitosti ter glavne kulturne dogodke, festivale in prireditve v Ljubljani. Drugo podpoglavje vsebuje ponudbo kulturnega turizma v Lizboni, kjer navedemo enake tematske sklope kot pri Ljubljani, vendar za območje Lizbone. Tretje podpoglavje predstavlja analizo primerjave obeh prestolnic. Analiziramo rezultate ankete in komentiramo njene rezultate. S pomočjo analize rezultatov ugotovimo nekatere prednosti in pomanjkljivosti na področju kulturnega turizma v Ljubljani in Lizboni. Primerjamo tudi promocijski material v tiskani obliki, dosegljiv na javnih mestih, in predstavimo svoje ugotovitve. V četrtem podpoglavju podamo nekaj priporočil za Ljubljano na področju kulturnega turizma, ki bi lahko pomagale pri izboljšanju kulturnoturistične ponudbe v Ljubljani. V sklepu preverimo ustreznost namena, ciljev in osnovnih trditev, opredeljenih v prvem delu diplomske naloge.
Ključne besede: kultura, turizem, kulturni turizem, kulturnoturistična ponudba, tiskani promocijski material, promocija, Ljubljana, Lizbona.
Objavljeno: 05.11.2014; Ogledov: 1071; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

7.
Analiza vloge Aninega dvora v kulturnoturistični ponudbi Rogaške Slatine
Melita Stiplošek, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo pisali o kulturnem turizmu in kulturnoturistični ponudbi ter o menedžmentu turistične destinacije. V prvem poglavju smo opredelili namen in opisali problem, ki je predmet diplomskega dela. Zastavili smo cilje in hipoteze ter pripravili načrt raziskovanja. Izbrali in zapisali smo predvidene metode dela in omejitve pri raziskovanju. Drugo poglavje smo posvetili teoriji kulturnega turizma in s tem povezanim pojmom ter osvetlili temo menedžmenta v turistični destinaciji. Vsebina tretjega poglavja je raziskovanje kulturnoturistične ponudbe Rogaške Slatine s poudarkom na novi turistični privlačnosti po imenu Anin dvor. Med zaposlenimi pri osrednjih turističnih ponudnikih Rogaške Slatine in obiskovalci Aninega dvora smo izvedli anketiranje ter analizirali rezultate in potrdili teze. Četrto poglavje predstavlja sklep in priporočila vodstvu muzeja Anin dvor za doseganje boljših rezultatov oz. za povečanje števila obiska hotelskih gostov iz destinacije.
Ključne besede: kulturnoturistična ponudba, kulturni turizem, destinacijski menedžment, Anin dvor, Rogaška Slatina
Objavljeno: 30.03.2016; Ogledov: 295; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (636,42 KB)

8.
TURIZEM IN MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA V OBČINI LENDAVA
Katja Boh, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje geografski pregled občine Lendava z vidika možnosti turističnega razvoja. Razvoj območja sta zaznamovala odkritje in začetek črpanja nafte po 2. svetovni vojni, kar je spodbudilo razvoj industrije in priseljevanje; ob tem pa so naleteli tudi na zdravilno vodo. To je pomenil začetek turističnega razvoja Lendave. S pomočjo literature in virov je podan geografski oris občine Lendava z vidika turističnih dejavnosti. Opisana je turistična ponudba v občini: kulturne znamenitosti in naravne danosti, prireditve, opisana je turistična opremljenost, podani osnovni statistični podatki o turističnem obisku. Na podlagi turistične ponudbe in opremljenosti so opredeljene prednosti in omejitve pri razvoju turizma, načrti in usmeritve turizma v občini Lendava ter predlogi turističnih programov. Ob zdraviliškem turizmu ima občina Lendava možnosti tudi za razvoj ostalih oblik turizma. Naravne danosti in bogata kulturna dediščina predstavljata potencial predvsem za razvoj vinsko-kulinaričnega ter kulturnega turizma.
Ključne besede: Občina Lendava, Terme Lendava, turizem, turistična ponudba, zdraviliški turizem, kulturni turizem, vinsko-kulinarični turizem
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 815; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)

9.
Pomen stare trte za kulturni turizem v Mestni občini Maribor
Maja Veselko, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Sodobni trendi in spremembe kažejo, da v današnjem času turisti oziroma obiskovalci od turistične destinacije pričakujejo nekaj drugačnega in svojevrstnega. Tako v središču zanimanja in pozornosti prevladuje predvsem kultura, ki se razlikuje od destinacije do destinacije in s tem predstavlja identiteto določenega kraja, regije, države. Ker kultura postaja vedno pomembnejši dejavnik razvoja turizma, nas je v našem diplomskem delu zanimalo, kakšen pomen ima Stara trta – svetovna znamenitost na kulturni turizem mesta Maribor ter na njegovo prepoznavnost tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Raziskava je pokazala, da je Stara trta izjemnega pomena tako za turizem v Mariboru kot tudi za njegovo širšo prepoznavnost. Ugotovili smo, da je v samo turistično ponudbo mesta že zelo vpeta, vseeno pa obstaja še veliko predlogov, ukrepov in načrtov za razvoj, s katerimi bi lahko dosegli še večjo obiskanost mesta ter njegovo prepoznavnost. Veliko je še možnosti sprememb in dopolnitve na že ponujenih produktih, treba pa bi se bilo posvetiti tudi ustrezni promociji in povezovanju, še posebej v povezavi s Festivalom Stare trte, ki se prireja Stari trti v poklon.
Ključne besede: kulturni turizem, kulturni turist, festivalski turizem, Občina Maribor, Stara trta, Festival Stare trte
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 243; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

10.
Navezava ponudbe botaničnega vrta univerze v mariboru s kulturno ponudbo mesta maribor in okolice
Domen Koter, 2018, diplomsko delo

Opis: Turizem je eden izmed rastočih gospodarskih sektorjev tako v Sloveniji kot drugod po svetu. Pri tem eno izmed ključnih turističnih zvrsti predstavlja kulturni turizem. Je oblika turizma, ki se osredotoča na spoznavanje in doživljanje kulturne ponudbe v destinaciji. Za vračanje obiskovalcev je treba graditi na njihovi pozitivni izkušnji, kar pripomore k razvoju zvestobe. V delu se bomo osredotočili na kulturno ponudbo v mestu Maribor z okolico, mariborsko destinacijsko kartico Maribor City Card ter ti skušali povezati na praktičnem primeru Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. V njem zasledimo stalno razstavo rastlinskih vrst in občasne dogodke, povezane s kulturo. Z analizo rezultatov anketiranja smo ugotovili, da je poznavanje koncepta destinacijskih kartic slabo in da je premalo sodelovanja Botaničnega vrta Univerze v Mariboru z drugimi kulturnimi ustanovami v regiji.
Ključne besede: kulturni turizem, destinacija, zvestoba odjemalcev, destinacijska kartica
Objavljeno: 08.11.2018; Ogledov: 180; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici