Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Internacionalizacija podjetja postaja vedno pomembnejša za podjetja, poslovanje, rast in razvoj podjetja ter obstoj in ohranjanje svojega tržnega deleža. Internacionalizacija lahko poteka na različne načine. Na vstop na tuje trge vpliva veliko različnih dejavnikov. Zelo pomemben pri internacionalizaciji je vpliv kulture na poslovanje v tujih državah. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, ali kultura res vpliva na internacionalizacijo in poslovanje v tujini ter kakšna je njena vloga pri tem in ali se lahko zaradi kulture spremenijo poslovanje, oblika vstopa na tuji trg in komuniciranje na tujem trgu. V delu smo proučili kulturne dejavnike, model Lewisa, kulturne dimenzije po Hofstedu in vpliv vsega tega na poslovanje podjetja v tujih državah. Najbolj nas je zanimalo, kako se razlikuje poslovanje v Sloveniji, na Kitajskem in v ZDA ter kakšne so te razlike. Za proučevanje smo izbrali tri podjetja: KRKA, d. d., Agencija SPIN, d. o. o., in Tovarna olja GEA, d. o. o. Ugotovili smo naslednje: kulturni dejavniki pri nobenem od podjetij ne vplivajo na način internacionalizacije (način vstopanja na tuji trgi), vplivajo pa na poslovanje podjetja v tujih državah. Vsa podjetja so se srečala s kolektivizmom in spoštovanjem hierarhije na Kitajskem in počasnim poslovanjem ter z ostalimi kulturnimi dejavniki. V ZDA je zelo hiter tempo življenja. Ugotovili smo, da se primerjani profili držav po modelu Lewisa razlikujejo po obnašanju in poslovanju. Prav tako smo ugotovili, da se v različnih državah razlikuje ponudba, ker ljudje zaradi svojih navad povprašujejo po različnih izdelkih. Proučevali smo tudi podjetniško kulturo. Ta obsega odnos ljudi (posameznikov) do podjetništva, medijsko podpora podjetništva in to, koliko ljudi bi izbralo podjetništvo kot karierno pot. To je prav tako pomembno, saj če država in ljudje slabo podpirajo podjetništvo, je stanje le-tega v določeni državi slabo in tako je tam zelo težko poslovati. Značilnosti podjetništva so povezane tudi z razvitostjo države. Obstajajo tri vrste razvitosti države: faktorsko, učinkovitostno in inovacijsko gospodarstvo. V magistrskem delu smo primerjali eno državo, ki ima razvito faktorsko gospodarstvo – Indijo, tri države, ki imajo razvito učinkovitostno gospodarstvo – Kitajsko, Južno Afriko in Savdsko Arabijo, in tri inovacijske države – ZDA, Slovenijo in Avstralijo. Ugotovili smo, da imajo faktorska gospodarstva najslabše stanje podjetniške kulture.
Ključne besede: Internacionalizacija, kulturni dejavniki, podjetniška kultura, GEM-analiza, tuji trgi.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 1204; Prenosov: 167
Celotno besedilo (3,41 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili dva zelo pomembna pojma, ki sta ključna za dobro delovanje podjetja in njegovih zaposlenih. V prvem delu, ki je bil teoretičen, smo predstavili pojma kultura in motivacija ter državi, v katerih je potekala raziskava – Slovenijo in Španijo. V sklopu kulture smo opredelili kulturo, njeno vlogo, ravni kulture, razvrščanje nacionalnih kultur, kulturni šok, dimenzijo in sestavo kulture. V sklopu motivacije pa smo opredelili motivacijo samo, vrste motivov, motivacijsko strukturo in modele, lestvico delovnih motivov, motivacijske dejavnike in kako uničiti motivacijo. V sklopu predstavitve držav pa smo se osredotočili predvsem na njune poslovne običaje, gospodarstvo, prebivalstvo in državno ureditev. V drugem, empiričnem delu, pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika naredili raziskavo in skušali ugotoviti, kateri so najučinkovitejši motivacijski dejavniki na delovnem mestu v Španiji in Sloveniji. Izpostavili smo najučinkovitejše dejavnike, ki vplivajo na motivacijo zaposlenih. Na podlagi pridobljenih anketnih vprašalnikov smo naredili analizo podatkov s pomočjo programa IBM SPSS Statistics. Analizirali smo vsak dejavnik posamezno in naredili primerjavo med državama. Rezultate, ki smo jih pridobili, smo nato povzeli in zapisali naše ugotovitve. Rezultate smo prikazali tudi grafično, in sicer s prej omenjenim programom. Z rezultati lahko podjetje izboljša motiviranje svojih zaposlenih. Dandanes se vedno več organizacij zaveda, kako pomembna sta kultura, v kateri podjetje posluje, in motivacija na delovnem mestu. Če v podjetju ne poznajo kulture, v kateri poslujejo, lahko nehote pride do veliko napačnih odločitev pri poslovanju. Prav tako morajo v podjetju poznati tujo kulturo, če želijo uspešno motivirati svoje zaposlene, saj lahko napačni načini motiviranja povzročijo demotivacijo pri zaposlenih. Zelo pomembno je, da imamo na delovnem mestu zadovoljnega in motiviranega zaposlenega. To bi moral biti eden izmed glavnih ciljev vsakega podjetja. Zadovoljen in motiviran delavec bo bolj predan podjetju in bo bolje opravljal svoje delo, kar se bo kazalo v uspešnosti podjetja.
Ključne besede: Kultura, ravni kulture, dimenzije kulture, sestavine kulture, kulturni šok, motivacija, vrste motivov, motivacijska struktura, motivacijski modeli, motivacijski dejavniki, anketni vprašalnik, Slovenija, Španija.
Objavljeno v DKUM: 07.07.2017; Ogledov: 1367; Prenosov: 330
Celotno besedilo (2,54 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali vpliv kulture na mednarodna pogajanja na primeru ZDA, Japonske in Italije. Najprej smo opredelili kulturo, s pomočjo različnih avtorjev, nato kulturne dejavnike in Hofstedove kulturne dimenzije. Opredelili smo mednarodna pogajanja, natančneje obravnavali pogajalski proces, vse od priprav na pogajanja do zaključka pogajanj. Nato smo predstavili interakcijski model štirih pogajalskih stilov in za vsak stil navedli lastnosti pogajalcev določenega stila. Opredelili smo najpogosteje uporabljene pogajalske taktike in sloge pogajanj. Za Američane je značilno, da se poslužujejo agresivnega pogajalskega sloga, Japonci se poslužujejo hladnokrvnega in Italijani popustljivega pogajalskega sloga. Podrobneje smo predstavili koristne in škodljive lastnosti pogajalcev. Za vsako izmed obravnavanih držav smo izdelali profil države, kjer smo predstavili osnovne značilnosti ZDA, Japonske in Italije. S pomočjo različnih avtorjev smo izdelali tabelo, s katero smo povzeli kulturne in pogajalske značilnosti ZDA, Japonske in Italije. Spoznavanje nasprotnikove kulture je dolgotrajen proces, saj ima vsaka kultura svoj jezik, norme, navade, vrednote, prepričanja, religijo in navade. Ugotovili smo, da poznavanje kulture izboljša medsebojne odnose, pripomore k uspešnejšemu izidu pogajanj in ublaži vpliv kulturnega šoka.
Ključne besede: kultura, kulturni dejavniki, kulturne dimenzije, mednarodna pogajanja, pogajalski proces, pogajalske taktike, mednarodni pogajalec, ZDA, Japonska, Italija.
Objavljeno v DKUM: 15.01.2014; Ogledov: 2098; Prenosov: 392
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: V diplomskem seminarju smo opredelili kulturo in navedli kulturne dejavnike: jezik, religija, vrednote, prepričanja, vedenje, navade, izobrazba ter socialni sistem na katere morajo biti mednarodni pogajalci oziroma poslovneži pozorni, ko raziskujejo tujo kulturo. Omenili smo tudi dve proučitvi nacionalnih kulturnih razlik po Hofstedu in Trompenaarju. Seveda je raziskovanje tuje kulture pomembno, saj se drugače lahko poslovna pogajanja končajo neuspešno. Prav tako smo opredelili, kaj pravzaprav so mednarodna pogajanja ter navedli nekatere modele. Pokazali pa smo tudi, kakšen je proces pogajanj ter s tem pokazali, da ne gre samo za prepričevanje drug drugega, temveč gre za veliko bolj natančno načrtovanje. Pomembno pa je, da si pri vsakih pogajanjih zadanemo določene cilje, katere želimo z našimi strategijami doseči. Kulturne razlike so zelo pomembne pri pogajanjih, zaradi česar jih je potrebno preučiti, ko se pogajamo s tujo državo. Dejstvo je, da se brez dobre analize in preučitve tuje kulture ne moremo uspešno pogajati. Analizirali smo kulturo in pogajalski slog ZDA, Japonske in Nemčije ter z uporabo Hofstedejeve analize prikazali njihove temeljne razlike.
Ključne besede: Ključne besede: kultura, kulturni dejavniki, dimenzije kulture, mednarodna pogajanja, proces pogajanj, medkulturna pogajanja, ZDA, Japonska, Nemčija
Objavljeno v DKUM: 10.11.2011; Ogledov: 3029; Prenosov: 405
Celotno besedilo (635,62 KB)