1. EM-KA-CE : 30 let javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor2023, katalog Opis: Javni zavod Mladinski kulturni center Maribor, znan tudi pod kratico MKC (em-ka-ce), predstavlja nepogrešljiv del zgodovine odraščanja več generacij mladih v Mariboru. Njegove korenine segajo v šestdeseta prejšnjega stoletja, ko je začel delovati Klub mladih na Orožnovi 2, v naslednjih dveh desetletjih so se v njem odvijale številne dejavnosti za mladino. Leta 1988 se je Klub mladih preimenoval v Klub MKC, leta 1993 pa je bil uradno ustanovljen javni zavod MKC Maribor. Pričujoča publikacija na kratek in pregleden način ob slikovnem materialu podaja bogato zgodovino tega javnega zavoda na področju mladinske kulture in politike. Ob predstavitvi raznolikih programov in projektov, ki obsegajo glasbeno, literarno ter multidisciplinarno umetniško ustvarjanje, galerijske in festivalske dejavnosti, podporo marginalnim družbenim skupinam in mladinski turizem, v njej najdemo še zgodovinske dokumente in medijske odmeve, vezane na delovanje zavoda, ter predstavitev založniške produkcije zavoda. Vse to priča o izjemno pomembni vlogi te institucije pri aktivnemu vključevanju mladih v mestno kulturno in družbeno življenje. Ključne besede: Mladinski kulturni center Maribor, zgodovinski pregled, kulturna zgodovina, mladinska kultura, mladinska politika, javni zavodi, Maribor, jubilej, razstavni katalog Objavljeno v DKUM: 21.12.2023; Ogledov: 492; Prenosov: 47
Celotno besedilo (50,50 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Zasnova islamsko versko-kulturnega centra na Pobrežju v Mariboru : magistrsko deloAlma Karahmet, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo podaja idejno rešitev za zasnovo novega islamskega versko-kulturnega centra v Mariboru. Zasnova versko-kulturnega objekta v slovenskem prostoru ponuja ponovni razmislek o možnostih arhitekturnega nagovora tovrstnih objektov.
Skozi raziskovanje zgodovinske podlage in razvoja arhitekturne tipologije islamskih verskih objektov razvijemo razmislek o vizualni podobi sodobnih islamskih versko-kulturnih centrov in njihovi vpetosti v okolja v pretežno
nemuslimanskih deželah. Urbanistična zasnova in oblikovna pojavnost novega objekta presega stereotipne predstave o tovrstnih objektih ter na sodoben način interpretira značilne islamske arhitekturne elemente.
Območje za postavitev novega islamskega versko-kulturnega centra je izbrano na podlagi analiz širšega in ožjega mestnega prostora. Izbrana lokacija ponuja dobro prometno povezljivost, bližino starega mestnega jedra in tako predstavlja optimalne pogoje za umestitev.
Novi versko-kulturni center kot skupek duhovnih, socialnih in kulturno-izobraževalnih dejavnosti skupnosti predstavlja pomembno grajeno strukturo v mestu. S svojo zasnovo in prisotnostjo je uspešno integriran v vizualno sliko mesta ter pripomore k programski pestrosti območja. Ključne besede: islamska arhitektura, islamski center, kulturni center, Maribor Objavljeno v DKUM: 10.03.2023; Ogledov: 951; Prenosov: 406
Celotno besedilo (57,60 MB) |
3. Idejna zasnova kulturnega centra v Strasbourgu : magistrsko deloLaura Šubić, 2022, magistrsko delo Opis: Tema magistrske naloge obravnava problem umeščanja kulturnega centra v mesto Strasbourg, ki ima središče, tj. Grande Ile (Veliki otok), ki ga obroblja reka Ill, od leta 1988 pa je vključeno na Unescov seznam kulturne dediščine. Strasbourg igra pomembno vlogo kot poslovno, trgovsko in kulturno središče. Poleg tradicionalne vloge glavnega mesta Alzacije je Strasbourg tudi sedež številnih evropskih institucij in organov, vključno z Evropskim parlamentom, Svetom Evrope in Evropskim sodiščem za človekove pravice.
V skladu z veljavno Uredbo "PLU - Règlement graphique et ècrit dètaillè" (PLU - Podrobni grafični in pisni predpisi) morajo vse novogradnje in prenove slediti izvirnemu urbanističnemu konceptu. V teoretičnem in praktičnem delu smo analizirali razvoj osrednjega dela mesta in obstoječo tipologijo stavb. Projektna naloga je usmerjena v zasnovo novega kulturnega središča in njegovega vplivnega območja, ki bi oživilo območje in omogočalo kakovostno preživljanje prostega časa. Objekt je opredeljen kot center sodobne in urbane ustvarjalnosti, namenjen gledališkim, plesnim, glasbenim, literarnim in drugim dogodkom. Zaradi zelo bogate preteklosti mesta Strasbourg se tu mešajo različne kulture in se tudi združujejo, kar želimo s tem projektom še bolj izpostaviti. Ključne besede: Strasbourg, kulturni center, kino na prostem, muzej za sodobne umetnike, kultura, arhitektura Objavljeno v DKUM: 21.12.2022; Ogledov: 950; Prenosov: 357
Celotno besedilo (59,67 MB) |
4. Idejna zasnova kulturnega centra v Pragi : magistrsko deloDavid Obrovnik, 2021, magistrsko delo Opis: Tema magistrskega dela izhaja iz realne potrebe po vzpostavitvi ponovne povezave med dvema postindustrijskima območjema v Pragi, in sicer za območje Holešovic na severnem bregu ter območje Karlína na južnem bregu reke Vltave. Ta problem delno že rešuje nov občinski prostorski plan Prage, ki načrtuje izgradnjo novega mosta – Rohanský most, ki bi omogočal prometno povezavo, izgradnjo nove stanovanjske soseske na območju Rohanskega ostrova in ureditev nabrežja Vltave z novim zelenim parkom. Projektna naloga se osredotoča na zasnovo novega kulturnega centra in njegovega vplivnega območja, ki bi območju vrnil življenje in predstavljal središčni center oziroma »kulturni most« med obema okrožjema, za učinkovito in kakovostno preživljanje prostega časa. Objekt je definiran kot središče sodobne in urbane ustvarjalnosti v Pragi, namenjeno glasbenim, plesnim, gledališkim, eksperimentalnim, debatnim, literarnim in drugim dogodkom. Mešanje različnih umetniških sektorjev bo pripomoglo k večjemu medgeneracijskemu srečevanju in druženju. Idejna zasnova novega centra kulture predvidi tudi ureditev njegovega ožjega vplivnega območja – otoški park in rečno nabrežje reke Vltave. Ključne besede: Praga, kulturni center, urbani park, Vltava, kultura, arhitektura Objavljeno v DKUM: 12.03.2021; Ogledov: 1760; Prenosov: 765
Celotno besedilo (77,38 MB) |
5. Trajnostna zasnova ribiškega in kulturnega centra v VojnikuJernej Oprčkal, 2019, magistrsko delo Opis: Ribiški in kulturni center v Vojniku predstavlja izhodišče za pospešeni razvoj kulturne dejavnosti v občini Vojnik in pomembno vpliva na promocijo ribištva v Sloveniji. Umestitev ribiškega centra v Vojnik pomeni veliko priložnost za nadaljnji razvoj lokalne turistične ponudbe, saj bodo odslej Vojnik obiskovali gostje iz vse Slovenije, pa tudi iz tujine.
Z upoštevanjem trajnostnih vidikov smo izdelali idejno zasnovo centra, ki je okoljsko sprejemljiva, hkrati pa arhitektura ohranja svojo izrazno moč. Uporaba lesene nosilne konstrukcije kot tudi lesa na fasadi stavbo povezuje z naravnim okoljem, v katerega je ta umeščena. Kljub temu, da je center zasnovan kot kompleks več organsko oblikovanih objektov, ki jih združuje prav tako organsko oblikovana ravna streha, se je za smiselno izbiro izkazala lesena nosilna konstrukcija, sestavljena iz lesenih lepljenih stebrov in prečnih nosilcev ter CLT križno lepljenih lesenih plošč, ki tvorijo ostrešje. Lesena konstrukcija je v primerjavi z drugimi možnostmi najbolj trajnostna, saj omogoča uporabo lokalnega materiala, pri predelavi in proizvodnji lesa se izkorišča najmanj energije, material ima še po koncu uporabe vrednost biomase, gradnja s prefabriciranimi lepljenimi lesenimi elementi pa je hitra, enostavna in natančna. Veliko površino ravne strehe smo izkoristili za izvedbo ekstenzivne zelene strehe. S tem dejanjem smo naravnemu okolju povrnili zeleno površino, ki smo mu jo prej zaradi postavitve objekta odvzeli. Ključne besede: kulturni center, ribiški center, ribiški muzej, trajnostna arhitektura, Vojnik Objavljeno v DKUM: 07.10.2019; Ogledov: 1115; Prenosov: 214
Celotno besedilo (131,56 MB) |
6. Arhitekturna prenova mestnega središča Gornje RadgoneBeno Rožman, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja idejno zasnovo mestnega središča Gornje Radgone skozi prenove območja obeh avtobusnih postaj. Čeprav je Gornja Radgona manjše mesto, ima na razdalji 100 metrov dve večji avtobusni postaji, manjka pa mu definirano mestno središče.
Glavna avtobusna postaja se nahaja na Prešernovi cesti, nekoliko manjša postaja pa ob Panonski ulici, mimo katere je speljana železniška proga, v neposredni bližini pa se nahaja železniška postaja, ki pa ne služi več svojemu namenu. Območje glavne avtobusne postaje s svojimi parkirnimi površinami, zgodovinskimi in uradnimi objekti, ki jo obdajajo, služi kot neuradno središče mesta. Dotrajana avtobusna postaja in neurejene parkirne površine neprimerno in neugledno predstavljajo center mesta, zato je potrebno mestnemu središču Gornje Radgone dati novo namembnost.
V naši magistrski nalogi bomo, na podlagi dobljenih rezultatov arhitekturne analize podali konkretno rešitev za preoblikovanje in vnos novih vsebin za kvalitetnejši mestni center Gornje Radgone. Z novo oblikovanim glavnim trgom in večnamenskim objektom (kulturnim centrom in spremljajočimi programi), dobimo na območju trenutne glavne avtobusne postaje prostor, ki bo dal centru novo identiteto. Novo zasnovani glavna avtobusna in železniška postaja bosta umeščeni ob sedanjo železniško postajo, ki se bo ohranila. Z novo oblikovanim kulturnim centrom in avtobusno ter železniško postajo je potrebna tudi sprememba prometne infrastrukture. Ključne besede: avtobusna in železniška postaja, Gornja Radgona, idejna zasnova, kulturni center, mestno središče Objavljeno v DKUM: 05.02.2019; Ogledov: 1488; Prenosov: 417
Celotno besedilo (131,05 MB) |
7. VINARSKI KULTURNI CENTERDaniela Bajc, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja zasnovo Vinarskega kulturnega centra v Mariboru, ki bi s svojim programom obudil staro vinsko klet v mestu in kulturno zavest ljudi na področju vinarstva. Leta 1847 se je z ustanovitvijo Vinaga v samem mestnem središču Maribora začela tradicija vinogradništva in vinarstva. Na Trgu svobode se je zgradila vinska klet, danes ena izmed največjih klasičnih tunelskih vinskih kleti v Srednji Evropi. Trenutno klet popolnoma neizkoriščena stoji sredi mesta in zgolj opominja na to, kar je včasih bila. Zato zasnova centra temelji na združevanju obstoječega objekta oziroma kleti Vinag z novogradnjo na neizkoriščenem predelu mesta. Z umestitvijo novega vinarsko-kulturnega centra v mesto Maribor se definira in uredi del mestnega kareja z ulico, ki vodi pogled k mestnemu griču Piramida, zasajenemu z vinsko trto, iz katere bi se pridelovalo mestno vino. Vinarski kulturni center bi z vnosom bogate programske zasnove, ki združuje pridelovalno, izobraževalno in turistično dejavnost, povečal kvaliteto mesta, povzdignil kulturo, aktivnost in razvoj na tem področju ter s tem pripomogel k dobri mednarodni predstavitvi in rasti Podravske regije. Ključne besede: Maribor, Vinarski kulturni center, vinska klet, Vinag Objavljeno v DKUM: 07.04.2016; Ogledov: 2032; Prenosov: 206
Celotno besedilo (67,25 MB) |
8. Prenova Žičkega dvora v Mariboru v Kulturni centerMateja Pavlović, 2015, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Projektna naloga predstavlja idejno zasnovo prenove kompleksa Žičkega dvora v Mariboru. Prenova samega objekta bi potekala v skladu s Konzervatorskim programom Zavoda za kulturno dediščino Maribor, prenavljanje enega izmed zadnjih zaščitenih objektov kulturne dediščine, v kompleks za javno uporabo. Poleg prenove stavbe Žičkega dvora, naloga se ukvarja tudi z prenovo gospodarskega objekta na njegovi severni strani.Umestitev Kulturnega centra s svojo funkcijo, bi poenotilo funkcije okoliških stavb in ustanov, kot tudi vključitev v zvezi s prostorom in potrebami mesta in prebivalcev. Z analizo širšega območja, sem ugotovila, da ni podobnih prostorov, ki bi uspeli povezati tako kulturne in javne dejavnosti v enem samem prizorišču. Prvi del projekta predstavlja zgodovino in sedanjost Maribora, skupaj z analizo prostora ter stavb kulturne in arhitekturne dediščine, ki se nahajajo v bližini obravnavanega objekta, sledi analiza Žičkega dvora in referenc projektov, ki so v povezavi z obravnavanim. Nalogi sledi še idejna zasnova projekta prenove in oris rešitve. Ključne besede: prenova, Žički dvor, Maribor, kulturni center Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1589; Prenosov: 191
Celotno besedilo (11,38 MB) |
9. Zasnova kulturnega centra na območju stare pekarne v Starem VelenjuTomaž Perme, 2015, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: V projektni nalogi je predstavljena idejna zasnova mladinskega kulturnega centra v osrednjem delu
Starega Velenja. Idejna rešitev vključuje novo programsko zasnovo stare pekarne ter prenovo trga
okoli objekta, kar bi oživilo obstoječ degradiran prostor. Teoretičen del obsega analizo obstoječega
stanja, pregled zgodovine Starega Velenja in njegovega pomena pri razvoju mesta Velenje. Ključne besede: renovacija, Staro Velenje, kulturni center Objavljeno v DKUM: 14.09.2015; Ogledov: 1568; Prenosov: 245
Celotno besedilo (28,29 MB) |
10. KULTURNI CENTER LEPOGLAVAVedran Vugrin, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obdeluje problematiko razvoja mesta Lepoglava na Hrvaškem in njegove nove identitete, ki bi pripomogla k večji razpoznavnosti v okolici. Delo se ukvarja z zasnovo novega kulturnega centra Lepoglava, ki bi pripomogel k nastanku novega ekstrovertiranega središča, ki bi bil osnova za večji razvoj turizma v bližnji okolici. Bogata kulturna tradicija prostora bi tako dobila novo zakladnico, od koder bi bila možna obnovitev, krepitev in širjenje bogatega historičnega izročila. Nov objekt je določen z gabariti objekta, predvidenega za rušitev, za lokacijo so podane tudi konzervatorske smernice, ki jih je treba upoštevati pri razvoju projekta. Upoštevati je treba historični kontekst okolice, ki jo predstavljajo zgodovinsko pomemben Pavlinski samostan, cerkev in župnijski dvor, ki z novim objektom tvorijo celoto te delikatne mikrolokacije. Ključne besede: Lepoglava, kulturni center, Pavlinski samostan, kultura Objavljeno v DKUM: 01.07.2015; Ogledov: 2012; Prenosov: 472
Celotno besedilo (33,69 MB) |