| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 89
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Kulturni dogodki kot orodje za razvoj trajnostnega turizma (na podeželju)
Jasna Potočnik Topler, 2021, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Namen prispevka je osvetliti kulturni turizem kot eno najboljših praks, ki lahko s kulturnimi dogodki učinkovito pripomore k razvoju trajnostnega turizma. Ker je vsaj določena oblika kulture prisotna v vsaki vasi, majhne destinacije pomembne priložnosti za razvoj trajnostnega turizma iščejo v organizaciji kulturnih dogodkov, kar ne vodi zgolj k večji opaženosti skupnosti in znamčenju kraja kot kulturne destinacije, ampak v nadaljevanju tudi do različnih poslovnih priložnosti. Cilj članka je, tudi na primeru slovenske Sevnice, pokazati, da je v razvoju kulturnega turizma s pripravo kulturnih dogodkov na osnovi kulturne dediščine veliko priložnosti.
Ključne besede: Sevnica, trajnostni turizem, dediščina, dediščinski turizem, kulturni turizem
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 72; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (39,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
EM-KA-CE : 30 let javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor
2023, katalog

Opis: Javni zavod Mladinski kulturni center Maribor, znan tudi pod kratico MKC (em-ka-ce), predstavlja nepogrešljiv del zgodovine odraščanja več generacij mladih v Mariboru. Njegove korenine segajo v šestdeseta prejšnjega stoletja, ko je začel delovati Klub mladih na Orožnovi 2, v naslednjih dveh desetletjih so se v njem odvijale številne dejavnosti za mladino. Leta 1988 se je Klub mladih preimenoval v Klub MKC, leta 1993 pa je bil uradno ustanovljen javni zavod MKC Maribor. Pričujoča publikacija na kratek in pregleden način ob slikovnem materialu podaja bogato zgodovino tega javnega zavoda na področju mladinske kulture in politike. Ob predstavitvi raznolikih programov in projektov, ki obsegajo glasbeno, literarno ter multidisciplinarno umetniško ustvarjanje, galerijske in festivalske dejavnosti, podporo marginalnim družbenim skupinam in mladinski turizem, v njej najdemo še zgodovinske dokumente in medijske odmeve, vezane na delovanje zavoda, ter predstavitev založniške produkcije zavoda. Vse to priča o izjemno pomembni vlogi te institucije pri aktivnemu vključevanju mladih v mestno kulturno in druž­beno življenje.
Ključne besede: Mladinski kulturni center Maribor, zgodovinski pregled, kulturna zgodovina, mladinska kultura, mladinska politika, javni zavodi, Maribor, jubilej, razstavni katalog
Objavljeno v DKUM: 21.12.2023; Ogledov: 205; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (50,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Kulturni turizem : vloga kulturnih institucij pri valorizaciji kulturne dediščine v turistične namene
Alenka Černelič Krošelj, Marjetka Rangus, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prispevek obravnava razmerje med turizmom in vlogo kulturnih ustanov pri sooblikovanju turistične ponudbe, na kratko analizira posebno vlogo muzejev kot javnih institucij v kulturnem turizmu in navaja nekatere predloge za nadaljnji razvoj. Avtorici izpostavljata različne oblike odnosov, ki se razvijajo med turizmom in kulturnimi ustanovami, ter predlagata mreženje kot obliko sodelovanja na področju kulturnega turizma. Na podlagi študije primera Posavskega muzeja Brežice so predstavljeni štirje primeri različnih pogledov turizma in kulturnih ustanov na razvoj produktov kulturnega turizma in predlogi za reševanje konfliktov. Prispevek ponuja predloge za možnosti dobrega mreženja in kakovostnega sodelovanja.
Ključne besede: kultura, kulturni turizem, muzeji, mreženje, kulturne ustanove
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 234; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Hagiografija v luči sodobnih raziskav
2023, znanstvena monografija

Opis: Znanstvena monografija Hagiografija v luči sodobnih raziskav zajema dvajset poglavij z razdelitvijo v štiri sklope, ki na sistematičen teoretski način ali s študijami posameznih primerov zajemajo pojavno nadvse raznoliko hagiografsko produkcijo: prvi sklop poglavij obravnava literarnozgodovinske, naratološke, jezikoslovne in dialektološke poglede na hagiografski diskurz od druge polovice 18. do začetka 20. stoletja na Slovenskem, drugi odpira vprašanja interdisciplinarnih, transdisciplinarnih in kulturoloških konceptov hagiografije, tretji sklop razpira razumevanje hagiografskega diskurza v odnosu do biografskega, zgodovinopisnega, pridižnega, legendarnega in paremiološkega, četrti sklop poglavij v monografiji pa prinaša predstavitev procesa kanonizacije svetnikov, svetnic in kulturnih svetnikov, svetnic skozi čas. Namen monografije je poudariti raznolikost vrstno-zvrstnih, žanrskih, naratoloških perspektiv hagiografskega diskurza, izpostaviti različna metodološka ter konceptualna izhodišča, pri čemer ima pomembno vlogo vključitev prepleta kulturoloških konceptov preučevanja hagiografij in hagiografskih procesov, opredelitev njihovega mesta v evropskem kontekstu vključno z latinsko in bizantinsko hagiografsko srednjeveško ustvarjalnostjo ter izpostavitev pomembne vloge tujejezičnih predlog.
Ključne besede: hagiografija, hagiografski diskurz, svetniki, svetnice, proces kanonizacije, kulturni svetniki in svetnice
Objavljeno v DKUM: 02.10.2023; Ogledov: 283; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (36,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Kulturni dnevnik na primeru mesta Lendava : magistrsko delo
Valentina Bažika, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali s tematiko pouka na prostem, saj je takšen način poučevanja vedno bolj aktualen predvsem v tujih državah, zlasti v skandinavskih. Po pregledu teorije smo spoznali, kako lahko izvedemo pouk na prostem, preučili smo njegove prednosti in slabosti, primere pouka na prostem pri drugih šolskih predmetih, nato pa smo se v empiričnem delu posvetili Kulturnemu dnevniku na primeru mesta Lendava. Kulturni dnevnik je kulturni projekt, ki se je uveljavil v Mariboru, njegov namen pa je seznaniti osnovnošolce na področju kulture. Učenci med šolskim letom obiščejo različne kulturne prireditve, ustanove in se udeležujejo delavnic na tematiko kulture. V empiričnem delu smo oblikovali Kulturni dnevnik na primeru mesta Lendava in načrtovali dejavnosti za učence 1., 3. in 5. razreda. Pri načrtovanju dejavnosti smo sledili ciljem iz učnega načrta spoznavanja okolja in družbe. Načrtovane dejavnosti so raznoliko oblikovane, saj učenci med aktivnostmi spoznajo šolo ter bližnjo šolsko okolico, ustanove v svojem domačem kraju in poklice, ki jih opravljajo tamkajšnji zaposleni. Učenci se seznanijo z zgodovino Lendave, obiščejo turistične točke mesta ter Center za zaščito in reševanje Lendava. Za nekatere načrtovane dejavnosti smo oblikovali delovne liste in knjižico Kulturni dnevnik, kjer učenci zapisujejo in vodijo svoje obiske kulturnih ustanov.
Ključne besede: pouk na prostem, spoznavanje okolja, družba, kulturni dnevnik, Lendava
Objavljeno v DKUM: 28.09.2023; Ogledov: 186; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (8,85 MB)

6.
Dejavnosti kulturno-umetnostne vzgoje in glasbena umetnost : magistrsko delo
Ana Novak, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava kulturno-umetnostno vzgojo z vidika povezovanja vzgojno-izobraževalnega procesa s področjem kulture in umetnosti. V uvodu je opredeljen predmet glasbena umetnost v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole in v nadaljevanju kulturno-umetnostna vzgoja v Sloveniji. Podrobneje je predstavljena ponudba kulturno-umetnostne vzgoje v Podravski regiji in projekt Kulturni dnevnik, ki med drugim ponuja koncerte in prireditve na temo glasbil, glasbenega gledališča, glasbenih zasedb in zvrsti ter sodelovanje v ustvarjalnih delavnicah. V magistrskem delu na podlagi primerov dobre prakse in osebnih komunikacij s posamezniki s področja šolstva, kulture in umetnosti raziščemo značilnosti in pomembnost povezovanja vzgojno-izobraževalnega procesa z dejavnostmi kulturno-umetnostne vzgoje.
Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, glasbena umetnost, Kulturni dnevnik, medpredmetno povezovanje, ustvarjalne delavnice
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 333; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

7.
Zasnova islamsko versko-kulturnega centra na Pobrežju v Mariboru : magistrsko delo
Alma Karahmet, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo podaja idejno rešitev za zasnovo novega islamskega versko-kulturnega centra v Mariboru. Zasnova versko-kulturnega objekta v slovenskem prostoru ponuja ponovni razmislek o možnostih arhitekturnega nagovora tovrstnih objektov. Skozi raziskovanje zgodovinske podlage in razvoja arhitekturne tipologije islamskih verskih objektov razvijemo razmislek o vizualni podobi sodobnih islamskih versko-kulturnih centrov in njihovi vpetosti v okolja v pretežno nemuslimanskih deželah. Urbanistična zasnova in oblikovna pojavnost novega objekta presega stereotipne predstave o tovrstnih objektih ter na sodoben način interpretira značilne islamske arhitekturne elemente. Območje za postavitev novega islamskega versko-kulturnega centra je izbrano na podlagi analiz širšega in ožjega mestnega prostora. Izbrana lokacija ponuja dobro prometno povezljivost, bližino starega mestnega jedra in tako predstavlja optimalne pogoje za umestitev. Novi versko-kulturni center kot skupek duhovnih, socialnih in kulturno-izobraževalnih dejavnosti skupnosti predstavlja pomembno grajeno strukturo v mestu. S svojo zasnovo in prisotnostjo je uspešno integriran v vizualno sliko mesta ter pripomore k programski pestrosti območja.
Ključne besede: islamska arhitektura, islamski center, kulturni center, Maribor
Objavljeno v DKUM: 10.03.2023; Ogledov: 706; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (57,60 MB)

8.
Idejna zasnova kulturnega centra v Strasbourgu : magistrsko delo
Laura Šubić, 2022, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge obravnava problem umeščanja kulturnega centra v mesto Strasbourg, ki ima središče, tj. Grande Ile (Veliki otok), ki ga obroblja reka Ill, od leta 1988 pa je vključeno na Unescov seznam kulturne dediščine. Strasbourg igra pomembno vlogo kot poslovno, trgovsko in kulturno središče. Poleg tradicionalne vloge glavnega mesta Alzacije je Strasbourg tudi sedež številnih evropskih institucij in organov, vključno z Evropskim parlamentom, Svetom Evrope in Evropskim sodiščem za človekove pravice. V skladu z veljavno Uredbo "PLU - Règlement graphique et ècrit dètaillè" (PLU - Podrobni grafični in pisni predpisi) morajo vse novogradnje in prenove slediti izvirnemu urbanističnemu konceptu. V teoretičnem in praktičnem delu smo analizirali razvoj osrednjega dela mesta in obstoječo tipologijo stavb. Projektna naloga je usmerjena v zasnovo novega kulturnega središča in njegovega vplivnega območja, ki bi oživilo območje in omogočalo kakovostno preživljanje prostega časa. Objekt je opredeljen kot center sodobne in urbane ustvarjalnosti, namenjen gledališkim, plesnim, glasbenim, literarnim in drugim dogodkom. Zaradi zelo bogate preteklosti mesta Strasbourg se tu mešajo različne kulture in se tudi združujejo, kar želimo s tem projektom še bolj izpostaviti.
Ključne besede: Strasbourg, kulturni center, kino na prostem, muzej za sodobne umetnike, kultura, arhitektura
Objavljeno v DKUM: 21.12.2022; Ogledov: 736; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (59,67 MB)

9.
Muzeji in njihova vpetost v trajnostni turizem : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Ajda Benegalija, 2022, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu obravnavamo trajnostna načela in njihov vpliv oziroma pomembnosti pri delovanju dveh kulturnih ustanov s katerima smo sodelovali pri našem zaključnem delu – Posavski muzej Brežice in Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki. V nalogi predstavljamo trajnostni turizem kot enega od pomembnejših oblik turizma in z njem povezana trajnostna načela na katerih le-ta temelji. Predstavili smo tudi pojem kulturnega turizma, ki se vedno bolj povezuje s trajnostnim poslovanjem kulturnih ustanov, kar smo raziskovali v našem zaključnem delu. S pomočjo raziskave literature na omenjenih področjih smo si zastavili teoretično osnovo naloge s katero smo si pomagali pri raziskovalnem delu. Osnova raziskovalnega dela zaključne naloge so fokusne skupine, ki smo jih izvedli v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice in Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, kjer smo raziskovali vključevanje trajnostnega turizma oziroma njegovih načel v omenjenih kulturnih ustanovah kot pomemben dejavnik za ohranjanje kulturne dediščine, ki jo predstavljata. Prav tako smo raziskovali njun razvoj na področju trajnosti. S pomočjo opravljene raziskave smo ugotovili, da se Posavski muzej Brežice in Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki zavedata pomena trajnosti za ohranjanje dediščine, saj pri svojem delovanju upoštevata vidike trajnosti in uporabljata oziroma se zavedata trajnostnih načel, ki jih opredeljuje trajnostni turizem. Obe omenjeni ustanovi si prizadevata za ohranjanje dediščine in ohranitev stavbe/prostora kjer delujeta za prihodnje generacije obiskovalcev, kar je tudi namen trajnostnega turizma.
Ključne besede: Trajnostna načela, ohranjanje dediščine, kulturni turizem, Posavski muzej Brežice, Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 679; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

10.
Literarni turizem v občini Vrhnika: primer Ivana Cankarja : primer Ivana Cankarja
David Boršo, 2021, diplomsko delo

Opis: V našem diplomskem delu predstavljamo literarni turizem v občini Vrhnika, ki se nanaša na slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Občina Vrhnika se nahaja v neposredni bližini glavnega mesta Ljubljane in predstavlja suburbanizirano območje ljubljanske regije, zato ima velik potencial za razvoj turizma zaradi potencialnih dnevnih migracij turistov v občino iz Ljubljane. Občina je bogata z naravnimi in kulturnimi danostmi, ki se v različnih nivojih že vključujejo v turistično ponudbo. Posebno vlogo v občini Vrhnika ima literarni turizem, ki po svojih karakteristikah spada pod vejo kulturnega turizma. V diplomskem delu smo ugotovili, da glavno turistično ponudbo občine ravno predstavlja literarna ponudba Ivana Cankarja. Ivan Cankar namreč velja za največjega slovenskega pisatelja, rodil pa se je ravno Na klancu na Vrhniki. Obravnavana področja smo raziskali in analizirali s pomočjo sekundarnih virov in metodo kompilacije. Za boljši vpogled v obravnavano tematiko smo opravili intervjuje s strokovnimi turističnimi in kulturnimi deležniki, ki delujejo v občini Vrhnika. Ena izmed naših ključnih ugotovitev je, da je kljub bogati turistični vključenosti Cankarja na Vrhniki še veliko manevrskega prostora za izboljšanje. Med glavnimi predlogi za nadaljnji razvoj literarnega turizma smo med drugim izpostavili razvoj atraktivne turistične ponudbe, ki bi zadovoljevala več ciljnih skupin.
Ključne besede: literarni turizem, Ivan Cankar, kulturni turizem, občina Vrhnika
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 854; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici