| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
KREUZZÜGE UND INTERKULTURELLE ASPEKTE IM
Andreja Vintar, 2009, diplomsko delo

Opis: Križarske vojne so bile vojaška operacija zahodnoevropskega krščanstva, usmerjena proti islamski kulturi bližnjega vzhoda. Trajale so od 11. do 13. stoletja. Takrat je bila v krščanskem svetu ustvarjena podlaga za križarko gibanje; sprva z notranjo prenovo, nato pa še s cerkveno-političnim reformnim gibanjem. Cerkev je dosegla višek svoje moči. Krščanstvo se je polariziralo v razmerju do zunanjega sveta, kar je privedlo do sovražnega razmerja med krščanstvom in islamom, najvplivnejšima religijama v evro-azijskem prostoru. Do spopada v obliki križarskih vojn je prišlo zaradi dejstva, da sta obe religiji dovoljevali uporabo nasilja. Zgodovina religij ni zgodovina pacifizma. Obojestranska filozofija je legitimirala vojno v imenu in v službi boga. Križarska ideja je močno vplivala na srednjeveški svet. Privedla je do združitve krščanske in viteške etike; tostranstvo in onostranstvo sta postala povezana. Križarska vojna je za srednjeveškega človeka pomenila uresničitev božje dolžnosti. Sčasoma je križarsko navdušenje splahnelo; prišlo je do soočenja z resničnostjo, ki je razkrinkala prejšnji idealizem. V delu »Willehalm« Wolframa von Eschenbacha je obravnavan človeški vidik svete vojne. Vojna med kristjani in muslimani je opisana kot obžalovanja vreden spopad. Prihaja do dvoma o smislu vojne med različno verujočimi. Gre za poskus premostitve kulturnih nasprotij, vendar pa zaključek dela daje le malo upanja na miroljubno sobivanje krščanskega zahoda in muslimanskega vzhoda. Danes, okoli 800 let kasneje, konflikt še vedno ni razrešen.
Ključne besede: srednji vek; križarske vojne; viteška etika; Wolfram von Eschenbach; Willehalm; kulturni spopad.
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 2243; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

4.
KULTURNE DEJAVNOSTI V TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Tina Baumhakl, 2009, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom sem želela preučiti stanje na področju kulturnih dejavnosti v devetletni osnovni šoli v tretjem triletju. Želela sem ugotoviti, ali obstajajo razlike med mestnim, primestnim in vaškim okoljem pri načrtovanju in izvajanju kulturnih dni. Kulturna vzgoja temelji na poglobljenem delu v okviru umetnostnih predmetov (slovenščina, likovni pouk, glasbeni pouk, različni izbirni predmeti s področja kulture …), ki naj bi poleg kognitivnega znanja s področja umetnosti razvijali učenčeve umetniške sposobnosti, občutljivost in spoštovanje umetnosti. Kulturne dejavnosti sodijo v okvir dni dejavnosti. So tisti del obveznega programa osnovne šole, ki medpredmetno povezujejo discipline in predmetna področja, vkljucena v predmetnik osnovne šole. Gre za organizacijske in didaktične oblike, ki naj bi omogocale nadaljevanje, poglabljanje in samostojnejše ustvarjalno dopolnjevanje dejavnosti pri pouku jezikovno-umetnostnega področja v povezavi z drugimi predmeti, interesnimi dejavnostmi učencev in z njihovim samostojnim delom.
Ključne besede: kulturne dejavnosti, kulturni dan, slovenščina, osnovna šola, kulturna vzgoja, umetnostna vzgoja.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 2308; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (446,81 KB)

5.
Učenje slovenskega jezika kot tujega jezika (na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi)
Alja Bizjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Lektorati slovenščine delujejo na 54 univerzah po svetu. Slovenistični študijski programi potekajo na mnogih univerzah po celem svetu, število slovenističnih kateder pa se vsako leto povečuje. Karlova univerza v Pragi je bila ustanovljena leta 1348 in je najstarejša ter največja univerza na Češkem. Lektorat slovenskega jezika je bil na Filozofski fakulteti Karlove univerze ustanovljen leta 1914 in je najstarejši med lektorati slovenščine na tujih univerzah. Dokazani stiki med narodoma so se začeli že v 14. stoletju – v času kulturnega razcveta Prage – in se nadaljevali v renesansi ter dobi protestantizma. Izjemno pomembno vlogo so imeli kulturni stiki med Slovenci in Čehi predvsem v dobi narodnega prebujenja (konec 18. in začetek 19. stoletja) ter se vsesplošno razmahnili v 19. in začetku 20. stoletja. Med slovanskimi jeziki obstajajo številne podobnosti in razlike. Zaradi tega med češkimi študenti, ki študirajo slovenščino, zelo pogosto prihaja do jezikovnega prenosa oz. vplivanja lastnosti njihovega prvega oz. maternega jezika (češčina) na potek učenja tujega jezika (slovenščina). V raziskavo o pisnem in ustnem izražanju študentov je vključenih 7 študentov 4. letnika slovenistike na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi. Narejena je bila analiza, razvrstitev odstopov od norme po kategorijah; prikazani so najbolj značilni zgledi za vsako vrsto jezikovne interference.
Ključne besede: jezikovne interference, češko-slovenski kulturni stiki, Karlova univerza v Pragi, lektorati slovenščine v tujini
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2664; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (549,27 KB)

6.
VPLIV KULTURNIH DEJAVNIKOV NA POSLOVNA POGAJANJA Z JAPONCI: PRIMER PODJETJA
Ana Kadilnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Z globalizacijo in težnjo po uspešnem mednarodnem poslovanju se je pojavila nuja po soočenju s tujimi kulturami. Ljudi iz določene kulture povezujejo skupne vrednote, prepričanja, jezik, veroizpoved, zato zahteva poslovanje na tujem trgu skrbno proučevanje vseh temeljnih dejavnikov te kulture. V pomoč pri proučevanju medkulturnih razlik in kulturnih značilnosti določene države so nam na voljo različni modeli pomembnejših avtorjev: Hofstedeja, Trompenaarsa, Kluckhohna in Strodtbecka. Pri mednarodnih pogajanjih prihaja poleg trenj različnih interesov tudi do medosebnega kontakta predstavnikov različnih kultur. Kulturno neustrezen odziv mednarodnega tržnika — pogajalca oz. pogajalke lahko privede do napačnega razumevanja sporočil nasprotne strani, vpliva na proces pogajanj ter končno vodi do neuspešnih rezultatov. Uspešen mednarodni pogajalec je torej tisti, ki se zaveda obstoja različnosti, se zmore otresti predsodkov in stereotipov, zna prepoznati in upoštevati medkulturne razlike ter razvija svoje veščine. Japonska je znana po svoji specifični kulturi in drugačnem načinu življenja ljudi: harmonija, potrpežljivost, poštenost in vljudnost Japoncev, njihov skupinski pristop, čustvena zadržanost, posrednost, uradno vedenje, izogibanje tveganju, težnja k zaupanju in dolgoročnim relacijam — poznavanje in spoštovanje vseh teh dejavnikov ter iz njih izhajajočega značilnega pogajalskega sloga nam lahko v veliki meri olajša pogajanja z Japonci ter vodi v ohranjanje pristnih poslovnih odnosov.
Ključne besede: kultura, kulturni dejavniki, modeli za preučevanje kulturnih razlik, mednarodna poslovna pogajanja, medkulturni pogajalec, obvladovanje kulturnih razlik, Japonska, japonski pogajalski slog.
Objavljeno: 05.11.2009; Ogledov: 3873; Prenosov: 720
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

7.
ZOFKA KVEDER KOT RAZBIJALKA PATRIARHALNIH VZORCEV V LITERATURI S POUDARKOM NA MOTIVU TELESNOSTI (V PRIMERJAVI Z IZBRANIMA AVTORICAMA SREDNJEEVROPSKEGA PROSTORA NA ZAČETKU 20. STOLETJA)
Barbara Fužir, 2009, diplomsko delo

Opis: V opusu Zofke Kveder je moč naleteti na izstopajoče motive s področja telesnosti. Ti se navezujejo na spolnost, porod, materinstvo, samomor in umor. Kvedrova je ubesedila nekatera do takrat literarno pretežno zamolčana področja, do določene mere presegla patriarhalne vzorce svojega časa. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo moč zaznati posebno krizo subjekta. Dve avtorici, Marija Majerová in Julka Hlapec ĐorÄ‘ević, ki sta tako kot Kvedrova delovali tudi na Češkem, ponujata s svojimi deli s področja upodabljanja ženskega subjekta primerjavo s pisateljico Kvedrovo.
Ključne besede: subjekt, objekt, identiteta, telo, spolnost, porod, samomor, umor, kriza subjekta, srednjeevropski kulturni prostor, češki kulturni prostor.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2618; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (680,04 KB)

8.
IZBRANA POGLAVJA IZ ANTROPOLOGIJE VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA:
Katja Čuk, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja izbrane rezultate terenskega dela v Singapurju, kjer sem bivala z družino začasnih priseljencev od 22. 1. 2008 do 6. 7. 2008. Ves čas bivanja z njimi sem vodila antropološki dnevnik, ki je osrednji vir empiričnih informacij diplomskega dela. Delo se deli na teoretični in empirični del. Teoretični del diplomskega dela predstavi antropologijo in njen predmet, terensko delo in metodo opazovanja z udeležbo, kulturni šok ter izbrana poglavja iz antropologije vsakdanjega življenja: hrano in prehranjevalne navade, dar in obdarovanje, jezik in uporabo jezika(-ov) ter vpliv gospodinje na socializacijo otrok v večkulturni družini, živeči v multikulturnem okolju. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni empirični podatki s terena, ki sledijo temam, predstavljenim v poglavju o antropologiji vsakdanjega življenja. Z analizo podatkov smo potrdili domnevo, da življenje v drugačnem, novem kulturnem okolju, Singapurju, vpliva na vsakdanje življenje družine začasnih priseljencev. Ugotovljena je tudi funkcionalnost multikulturne družine za bivanje v multikulturnem okolju, v Singapurju. V vsakdanjem življenju družine, začasno živeče v drugem, družbeno-kulturnem okolju, smo opazili sovplivanje kultur, iz katerih družinski člani izhajajo, in kulture okolja, v katerem družina trenutno biva. Ključne besede: opazovanje z udeležbo, antropologija vsakdanjega življenja, kulturni šok, jezik, hrana, socializacija, obdarovanje
Ključne besede: Ključne besede: opazovanje z udeležbo, antropologija vsakdanjega življenja, kulturni šok, jezik, hrana, socializacija, obdarovanje
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 3128; Prenosov: 459
.pdf Celotno besedilo (444,68 KB)

9.
ODLOČANJE PO VEČ KRITERIJIH HKRATI O TURISTIČNIH STORITVAH
Andrej Zupanc, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil prikazati odločitvene procese ter uporabnosti metod za odločanje po več kriterijih hkrati. Teoretični del opisuje področje kulturnega turizma in znotraj njega področje izobraževalnega turizma, ki ga predstavljamo. Del možne ponudbe izobraževalnega turizma nato v obliki treh različnih jezikovnih tečajev na praktičnem primeru tudi predstavimo. V drugem delu teoretičnega dela pa podrobneje opisujemo metode za določanje uteži kriterijev in merjenje vrednosti alternativ, ki temeljijo na ordinalni (SMARTER) in intervalski (SWING) skali. Vrednosti alternativ smo merili z neposrednim vnosom in uporabo vrednostnih funkcij.
Ključne besede: odločanje, kriteriji odločanja, alternative, večkriterijsko odločanje, kulturni turizem, izobraževalni turizem, jezikovni tečaji, praksa v tujini, Web - HIPRE
Objavljeno: 21.06.2010; Ogledov: 1900; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (719,78 KB)

10.
MLADINSKI KULTURNI CENTRI V SLOVENIJI; POLOŽAJ, DELOVANJE IN PROBLEMI
Tine Franko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja stanje, delovanje in problematiko mladinskih kulturnih centrov (v nadaljevanju MKC) v Sloveniji. V prvem, teoretičnem delu, kratkemu pregledu razvoja mladinskih kulturnih centrov v preteklosti sledi prikaz sedanjega stanja in delovanja mladinskega dela ter kulture v okviru MKC-jev v Sloveniji. Osrednji del se osredotoča na najbolj pereče probleme: preskromno in/ali nestalno financiranje, omejeni prostorski in infrastrukturni pogoji, pomanjkljiva tehnična opremljenost in kadrovski primanjkljaj predstavljajo poglavitno in v veliki meri stalno problematiko. Posebna pozornost je posvečena vplivu MKC-jev na kulturno ustvarjalnost in družbeno participacijo današnje slovenske mladine. V drugem, empiričnem delu diplomske naloge, so z delno strukturiranimi intervjuji na raziskovalnem vzorcu treh MKC-jev ter z deskriptivno in kavzalno metodo prikazane ugotovitve kvalitativne raziskave. Na podlagi podanih odgovorov so predpostavljene raziskovalne hipoteze z deduktivnim pristopom empirično verificirane.
Ključne besede: Mladinski kulturni center, mladinsko delo, mladinska problematika, mladinska (sub)kultura, ustvarjalnost in participacija mladih.
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 1774; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici