1. Digitalni marketing kulturno-turistične institucije s poudarkom na podkastih: primer Slovenske filharmonijeTea Gorič, 2024, magistrsko delo Opis: Naloga obravnava upadanje števila obiskovalcev koncertov klasične glasbe, kar je problem, s katerim se soočajo simfonični orkestri po vsem svetu, vključno s Slovensko filharmonijo (SF). Problem je še posebej izrazit med mlajšimi generacijami, saj večina obiskovalcev koncertov spada v starejšo starostno skupino. Glavni izziv je, kako privabiti nove segmente obiskovalcev, zlasti mlajše, in obrniti dolgotrajni trend upadanja števila abonentov. Namen je razviti priporočila za povečanje obiskanosti koncertov SF. Naloga vključuje analizo trenutne situacije, iskanje vzrokov za upadanje števila abonentov ter raziskovanje interesov in potreb mladih glede obiska koncertov klasične glasbe. Cilj je identificirati učinkovite marketinške, izobraževalne in programske strategije, zlasti tiste, povezane z digitalnim marketingom in podkasti, ki bi SF omogočile privabljanje mlajšega občinstva. V nalogi smo uporabili različne raziskovalne metode, vključno s kompilacijo literature, deskripcijo, klasifikacijo, analizo podatkov z družbenih omrežij, komparativno analizo pojavnosti na družbenih omrežjih izbranih mednarodnih orkestrov in sintezo teoretičnih spoznanj s praktičnimi ugotovitvami, pri čemer je bila glavna pozornost namenjena analizi digitalnega marketinga SF in vplivu uvedbe podkasta na obiskanost koncertov. Cilj je podati celovit vpogled v trenutno stanje in predlagati izboljšave, ki bi SF pomagale privabiti mlajše obiskovalce in turiste ter povečati obiskanost koncertov.
Ključne besede: kulturni turizem, marketing v kulturi, digitalni marketing, vsebinski marketing, družbeni mediji, kratki videoposnetki, podkast
Objavljeno v DKUM: 12.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (4,80 MB) |
2. Kulturni i sportski turizam kao perspektiva za razvoj turističke ponude Beograda i Ljubljane : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaAndrej Stanojević, 2024, diplomsko delo Opis: Sportski i kulturni turizam vrste su turizma koje se iz dana u dan razvijaju ne samo u Europi, već i u cijelom svijetu. U ovom diplomskom radu smo govorili o trenutnom stanju i velikom potencijalu sportskog i kulturnog turizma u glavnom gradu Slovenije (Ljubljana) i glavnom gradu Srbije (Beograd). Broj turista na ovim prostorima raste iz godine u godinu, a velika je zasluga bogate kulture i povijesti ovih zemalja. Iako je kulturni turizam u ovim destinacijama vrlo razvijen, smatramo da postoji potencijal da se ova vrsta turizma još više razvije i postigne još veću razinu interesa među turistima. Sportski turizam, kao manje razvijena grana, ima dosta prostora za napredak u obje destinacije. U diplomskom radu smo analizirali što i kako treba unaprijediti destinacije kako bi privukle sportske turiste. Nakon detaljnog teorijskog dijela, analizu smo nastavili istraživanjem i intervjuima s glavnim predstavnicima sportskog i kulturnog turizma u Beogradu i Ljubljani, odnosno turističkim organizacijama i agencijama koje zapravo predstavljaju turističku ponudu u svakom pogledu. Nakon svake analize i istraživanja smo došli do konačnih prijedloga i osobnog mišljenja o tome što bi trebalo promijeniti i unijeti kako bi se poboljšala ponuda, kao i o tome kako povezati kulturni i sportski turizam i stvoriti novi , specifična sportska i kulturna ponuda Ljubljane i Beograda.
Ključne besede: Kulturni turizem, Športni turizem, Turistična ponudba, Beograd, Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,02 MB) |
3. Predstavljanje in znamčenje Prlekije skozi Grossmannov festival fantastičnega filma in vina : magistrsko deloMatija Režonja, 2024, magistrsko delo Opis: Nekateri turisti posebej načrtujejo potovanja za obisk filmskih festivalov, iščejo filmske izkušnje in priložnost za interakcijo s filmskimi ustvarjalci. Kulturni, filmski, vinski turizem, znamčenje destinacije in dogodki, kot je Grossmannov festival fantastičnega filma in vina v Ljutomeru, se prepletajo v ustvarjanju take turistične izkušnje. V nalogi smo raziskali, kako je mogoče kulturni, filmski in vinski turizem povezati za izboljšanje blagovne znamke destinacije. S kvalitativno in primerjalno analizo smo raziskovali vpliv Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina na krepitev turistične znamke Prlekija. Analizirali smo objave na Facebook in Instagram profilu Grossmannovega festivala ter pregledali spletne članke in objave o festivalu. Cilj analize je bil ugotoviti, v koliko objavah o Grossmannovem festivalu se omenja ali opisuje tudi Prlekija in njeni turistični atributi in kako se piše o Prlekiji v teh objavah. Od turističnih segmentov, prepoznanih ob Grossmannovem festivalu, je najbolj prepoznano vino, ki je že vključeno v festival in tudi v ime festivala. S svojim edinstvenim konceptom je festival postal prepoznaven na mednarodnem nivoju in privablja obiskovalce iz vsega sveta in s tem prispeva k promociji Prlekije kot turistične destinacije ter krepi njeno znamko na svetovnem zemljevidu.
Ključne besede: filmski festival, kulturni turizem, znamčenje destinacije, Grossmannov festival fantastičnega filma in vina
Objavljeno v DKUM: 18.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (6,07 MB) |
4. Literarni turizem v Novem mestu: dediščina pesnika Dragotina Ketteja : dediščina pesnika Dragotina KettejaSara Kopina, 2024, diplomsko delo Opis: Literarni turizem, ki je v svetu zelo razvit, stremi k boljšemu razvoju tudi v Sloveniji. Novo mesto se promovira kot kulturna občina, kar se kaže z bogato kulturno dediščino v mestnem jedru in širše. V diplomskem delu je opredeljen kulturni in dediščinski turizem ter njuna zgodovina in razvoj. Delo opredeli literarni turizem in prikaže, kako se razvija v Sloveniji ter drugod po svetu. V središču sta Dragotin Kette in Novo mesto, ki mu je Kette naklonil najboljša dela. Predstavljeni so simboli in zgodovina mesta, turistična ponudba, analiza nočitev, znamenite osebnosti ter predstavniki literarnega turizma v občini. V zadnjem poglavju teoretičnega dela je natančneje predstavljeno življenje pesnika in pisatelja Dragotina Ketteja, njegova dela in zapuščina. Predstavljena je tudi njegova zapuščina drugod po Sloveniji in kako se njegovo prepoznavnost in dela vključuje v turistično ponudbo v Novem mestu. Z namenom kvalitetnejšega in širšega pridobivanja informacij, znanj in pogledov, so bili opravljeni intervjuji s strokovnjaki na kulturnem in turističnem področju. Ugotovljeno je bilo, da je Novo mesto izredno bogato s kulturno in literarno dediščino, ki se predstavlja v obliki kulturnega turizma, medtem ko literarni turizem v Novem mestu ni razvit. Za boljšo razvitost in osveščanje o literarnem turizmu je bil kreiran nov turistični produkt, imenovan Literarni festival ljubezni v čast Dragotinu Ketteju. Z novim turističnim produktom bi pripomogli k večji prepoznavnosti avtorja, literarnega turizma in navsezadnje prepoznavnosti kulturne občine Novo mesto.
Ključne besede: Literarni turizem, kulturni turizem, turizem v Mestni občini Novo mesto, Dragotin Kette
Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 51
Celotno besedilo (2,89 MB) |
5. Kulturni dogodki kot orodje za razvoj trajnostnega turizma (na podeželju)Jasna Potočnik Topler, 2021, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Namen prispevka je osvetliti kulturni turizem kot eno najboljših praks, ki lahko s kulturnimi dogodki učinkovito pripomore k razvoju trajnostnega turizma. Ker je vsaj določena oblika kulture prisotna v vsaki vasi, majhne destinacije pomembne priložnosti za razvoj trajnostnega turizma iščejo v organizaciji kulturnih dogodkov, kar ne vodi zgolj k večji opaženosti skupnosti in znamčenju kraja kot kulturne destinacije, ampak v nadaljevanju tudi do različnih poslovnih priložnosti. Cilj članka je, tudi na primeru slovenske Sevnice, pokazati, da je v razvoju kulturnega turizma s pripravo kulturnih dogodkov na osnovi kulturne dediščine veliko priložnosti.
Ključne besede: Sevnica, trajnostni turizem, dediščina, dediščinski turizem, kulturni turizem
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 239; Prenosov: 22
Celotno besedilo (39,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. EM-KA-CE : 30 let javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor2023, katalog Opis: Javni zavod Mladinski kulturni center Maribor, znan tudi pod kratico MKC (em-ka-ce), predstavlja nepogrešljiv del zgodovine odraščanja več generacij mladih v Mariboru. Njegove korenine segajo v šestdeseta prejšnjega stoletja, ko je začel delovati Klub mladih na Orožnovi 2, v naslednjih dveh desetletjih so se v njem odvijale številne dejavnosti za mladino. Leta 1988 se je Klub mladih preimenoval v Klub MKC, leta 1993 pa je bil uradno ustanovljen javni zavod MKC Maribor. Pričujoča publikacija na kratek in pregleden način ob slikovnem materialu podaja bogato zgodovino tega javnega zavoda na področju mladinske kulture in politike. Ob predstavitvi raznolikih programov in projektov, ki obsegajo glasbeno, literarno ter multidisciplinarno umetniško ustvarjanje, galerijske in festivalske dejavnosti, podporo marginalnim družbenim skupinam in mladinski turizem, v njej najdemo še zgodovinske dokumente in medijske odmeve, vezane na delovanje zavoda, ter predstavitev založniške produkcije zavoda. Vse to priča o izjemno pomembni vlogi te institucije pri aktivnemu vključevanju mladih v mestno kulturno in družbeno življenje.
Ključne besede: Mladinski kulturni center Maribor, zgodovinski pregled, kulturna zgodovina, mladinska kultura, mladinska politika, javni zavodi, Maribor, jubilej, razstavni katalog
Objavljeno v DKUM: 21.12.2023; Ogledov: 492; Prenosov: 47
Celotno besedilo (50,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Kulturni turizem : vloga kulturnih institucij pri valorizaciji kulturne dediščine v turistične nameneAlenka Černelič Krošelj, Marjetka Rangus, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek obravnava razmerje med turizmom in vlogo kulturnih ustanov pri sooblikovanju turistične ponudbe, na kratko analizira posebno vlogo muzejev kot javnih institucij v kulturnem turizmu in navaja nekatere predloge za nadaljnji razvoj. Avtorici izpostavljata različne oblike odnosov, ki se razvijajo med turizmom in kulturnimi ustanovami, ter predlagata mreženje kot obliko sodelovanja na področju kulturnega turizma. Na podlagi študije primera Posavskega muzeja Brežice so predstavljeni štirje primeri različnih pogledov turizma in kulturnih ustanov na razvoj produktov kulturnega turizma in predlogi za reševanje konfliktov. Prispevek ponuja predloge za možnosti dobrega mreženja in kakovostnega sodelovanja.
Ključne besede: kultura, kulturni turizem, muzeji, mreženje, kulturne ustanove
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 433; Prenosov: 39
Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Hagiografija v luči sodobnih raziskav2023, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija Hagiografija v luči sodobnih raziskav zajema dvajset poglavij z razdelitvijo v štiri sklope, ki na sistematičen teoretski način ali s študijami posameznih primerov zajemajo pojavno nadvse raznoliko hagiografsko produkcijo: prvi sklop poglavij obravnava literarnozgodovinske, naratološke, jezikoslovne in dialektološke poglede na hagiografski diskurz od druge polovice 18. do začetka 20. stoletja na Slovenskem, drugi odpira vprašanja interdisciplinarnih, transdisciplinarnih in kulturoloških konceptov hagiografije, tretji sklop razpira razumevanje hagiografskega diskurza v odnosu do biografskega, zgodovinopisnega, pridižnega, legendarnega in paremiološkega, četrti sklop poglavij v monografiji pa prinaša predstavitev procesa kanonizacije svetnikov, svetnic in kulturnih svetnikov, svetnic skozi čas. Namen monografije je poudariti raznolikost vrstno-zvrstnih, žanrskih, naratoloških perspektiv hagiografskega diskurza, izpostaviti različna metodološka ter konceptualna izhodišča, pri čemer ima pomembno vlogo vključitev prepleta kulturoloških konceptov preučevanja hagiografij in hagiografskih procesov, opredelitev njihovega mesta v evropskem kontekstu vključno z latinsko in bizantinsko hagiografsko srednjeveško ustvarjalnostjo ter izpostavitev pomembne vloge tujejezičnih predlog.
Ključne besede: hagiografija, hagiografski diskurz, svetniki, svetnice, proces kanonizacije, kulturni svetniki in svetnice
Objavljeno v DKUM: 02.10.2023; Ogledov: 441; Prenosov: 75
Celotno besedilo (36,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Kulturni dnevnik na primeru mesta Lendava : magistrsko deloValentina Bažika, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali s tematiko pouka na prostem, saj je takšen način poučevanja vedno bolj aktualen predvsem v tujih državah, zlasti v skandinavskih. Po pregledu teorije smo spoznali, kako lahko izvedemo pouk na prostem, preučili smo njegove prednosti in slabosti, primere pouka na prostem pri drugih šolskih predmetih, nato pa smo se v empiričnem delu posvetili Kulturnemu dnevniku na primeru mesta Lendava. Kulturni dnevnik je kulturni projekt, ki se je uveljavil v Mariboru, njegov namen pa je seznaniti osnovnošolce na področju kulture. Učenci med šolskim letom obiščejo različne kulturne prireditve, ustanove in se udeležujejo delavnic na tematiko kulture. V empiričnem delu smo oblikovali Kulturni dnevnik na primeru mesta Lendava in načrtovali dejavnosti za učence 1., 3. in 5. razreda. Pri načrtovanju dejavnosti smo sledili ciljem iz učnega načrta spoznavanja okolja in družbe. Načrtovane dejavnosti so raznoliko oblikovane, saj učenci med aktivnostmi spoznajo šolo ter bližnjo šolsko okolico, ustanove v svojem domačem kraju in poklice, ki jih opravljajo tamkajšnji zaposleni. Učenci se seznanijo z zgodovino Lendave, obiščejo turistične točke mesta ter Center za zaščito in reševanje Lendava. Za nekatere načrtovane dejavnosti smo oblikovali delovne liste in knjižico Kulturni dnevnik, kjer učenci zapisujejo in vodijo svoje obiske kulturnih ustanov.
Ključne besede: pouk na prostem, spoznavanje okolja, družba, kulturni dnevnik, Lendava
Objavljeno v DKUM: 28.09.2023; Ogledov: 397; Prenosov: 50
Celotno besedilo (8,85 MB) |
10. Dejavnosti kulturno-umetnostne vzgoje in glasbena umetnost : magistrsko deloAna Novak, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava kulturno-umetnostno vzgojo z vidika povezovanja vzgojno-izobraževalnega procesa s področjem kulture in umetnosti. V uvodu je opredeljen predmet glasbena umetnost v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole in v nadaljevanju kulturno-umetnostna vzgoja v Sloveniji. Podrobneje je predstavljena ponudba kulturno-umetnostne vzgoje v Podravski regiji in projekt Kulturni dnevnik, ki med drugim ponuja koncerte in prireditve na temo glasbil, glasbenega gledališča, glasbenih zasedb in zvrsti ter sodelovanje v ustvarjalnih delavnicah. V magistrskem delu na podlagi primerov dobre prakse in osebnih komunikacij s posamezniki s področja šolstva, kulture in umetnosti raziščemo značilnosti in pomembnost povezovanja vzgojno-izobraževalnega procesa z dejavnostmi kulturno-umetnostne vzgoje.
Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, glasbena umetnost, Kulturni dnevnik, medpredmetno povezovanje, ustvarjalne delavnice
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 506; Prenosov: 62
Celotno besedilo (3,27 MB) |
