| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
Kamnik
1985, zbornik

Ključne besede: Kamnik, zgodovina, domoznanstvo, kulturna zgodovina, 13./20.st.
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 353; Prenosov: 10
URL Povezava na celotno besedilo

22.
23.
24.
Trubarjev zbornik
1908, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: slovenska književnost, 16.st., protestantizem, protestantske knjige, slovenščina, Slovenija, kulturna zgodovina
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 395; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

25.
NAJPOMEMBNEJŠA OBDOBJA SLOVENSKE KULTURNE ZGODOVINE
Vanja Vojsk, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljena najpomembnejša obdobja slovenske kulturne zgodovine, pri čemer je upoštevano, da kulturna zgodovina obravnava predvsem način življenja določene družbe v posameznih časovnih razdobjih. Naloga je razdeljena na obdobja, ki so kronološko razvrščena, pri vsakem pa sem se osredotočila na tista področja, ki so pomembna za slovensko kulturno zgodovino. To so politika, gospodarstvo in kultura v ožjem pomenu besede. Izpostavila sem pomembne mejnike, ki so zaznamovali slovensko preteklost in nas opredelili kot enoten narod ter državo. Pri pisanju sem uporabila deskriptivno raziskovalno metodo.
Ključne besede: Slovenci, kulturna zgodovina
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 734; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (613,58 KB)

26.
KULTURNOZGODOVINSKE PODOBE LJUBLJANE
Alenka Lubej, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je okvirno predstavljen kronološki razvoj mesta Ljubljane do konca 19. stoletja, zlasti njegova kulturnozgodovinska preteklost. Pri tem so nas zanimali pomembnejši zgodovinski dogodki in obdobja, ki so skozi dolga stoletja od prvotne naselitve vodili do pomembnega urbanega središča, predvsem pa do osrednjega slovenskega narodnostnega središča konec 18. in v 19. stoletju, od koder je bila tudi logična pot do glavnega mesta samostojne slovenske države. Diplomsko delo temelji na različnih metodah pisanja. Uporabljeni sta bili deskriptivna in zgodovinska metoda za opisovanje zgodovinskih dejstev, pri povzemanju ugotovitev pa analitična in sintetična metoda.
Ključne besede: Ljubljana, kulturna zgodovina, slovenski narod
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 342; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (750,41 KB)

27.
KULTURNOZGODOVINSKA VLOGA PREKMURSKE DUHOVŠČINE
Tadej Bratkovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kulturnozgodovinska vloga prekmurske duhovščine v strnjeni obliki predstavlja delovanje duhovnikov, ki so na poseben način zaznamovali preteklost in narodno identiteto Prekmurja v obdobju do konca druge svetovne vojne. Cilj diplomske naloge je orisati najbolj izstopajoča imena prekmurske duhovščine omenjenega obdobja, njen vpliv na narodno zavest in kulturno zgodovino te pokrajine, hkrati pa z njo predstaviti kulturnozgodovinske obrise najbolj vzhodne slovenske pokrajine. Predvsem želi izpostaviti imena tistih katoliških in evangeličanskih duhovnikov, ki so brez izrecnih religioznih vpletanj ali ideoloških namenov služili uveljavljanju posebnega slovenskega knjižnega jezika, utrjevanju slovenske zavesti ter skrbeli za splošno dobrobit prekmurskega človeka. Biografski zapisi sicer predstavljajo posameznike in njihov delež pri velikem poslanstvu, hkrati pa vsaj nakazujejo celoten obseg opravljenega pri ohranjanju Prekmurja kot dela slovenske narodne identitete.
Ključne besede: Prekmurje, Murska Sobota, evangeličani, katoliki, duhovščina, kulturna zgodovina
Objavljeno: 01.08.2016; Ogledov: 333; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (382,38 KB)

28.
KOPER - MESTO OB MORJU, KULTURNOZGODOVINSKI ORIS
Bojana Božič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja kulturnozgodovinski razvoj mesta Koper in njegove okolice oziroma zaledja od rimskih časov pa vse do danes. Zgodovinski razvoj tega sprva otoškega naselja, ki je stalo na večnem zgodovinskem prepihu in se zaraščalo s kopnim zdaj pod to zdaj pod ono oblastjo, je predstavljen po zgodovinskih obdobjih. Opisane so gospodarske panoge, ki zaradi obmorske lege in vplivov sredozemskega podnebja krojijo in so krojile življenje na čisto svojstven način, ob vsem tem pa se tod prepletata slovanski in romanski narod, dva jezika in različne navade, ki sooblikujejo kulturni utrip mesta ter nam ob arheoloških in arhitekturnih zapuščinah pripovedujejo svoje zgodbe. Posebej je obravnavan razvoj šolstva, ki je zaradi različnih nacionalnih teženj in trenj pogosto služilo kot orodje v službi oblasti. Izpostavljene so ključne osebnosti s področja literature, slikarstva, zgodovine, glasbe, tudi duhovništva, ki so mesto in življenje v nejm posebej zaznamovale s svojimi deli. V diplomskem delu sta uporabljeni pri delu z viri in literaturo deskriptivna metoda, pri opisovanju zgodovinskih dejstev in oseb pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: Koper, kulturna zgodovina, kulturna dediščina, arhitektura, gospodarstvo, šolstvo, znane osebnosti
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 752; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

29.
Ponikva v slovenski kulturni zgodovini
Urška Zidanski, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena kulturna zgodovina Ponikve in okolice. Predstavljena je z geografskega in nato še zgodovinskega vidika, pri čemer so navedeni najstarejši podatki o kraju in okolici ter pomembni zgodovinski dogodki. V nadaljevanju je predstavljeno kulturno-prosvetno življenje v kraju, društva, običaji, razvoj šolstva in pomembne osebnosti, ki so na kakršenkoli način prispevale k napredku in prepoznavnosti Ponikve.
Ključne besede: Ponikva, zgodovina, kulturna dediščina, Katoliško prosvetno društvo, Telovadno društvo Sokol, Društvo kmečkih fantov in deklet, Društvo prijateljev mladine Ponikva, Turistično olepševalno društvo, običaji ob porokah, obredi ob smrti, Mihael Zagajšek (Jurij Zelenko), Anton Martin Slomšek, Blaž Kocen, Davorin Trstenjak, Ernest Vranc, Sonja Sever, Ljudevit Komar, Fran Bole, Peter Hlastec, Albina Bukovec Bole, Tine Lah, Stanko Buser, Štefka Drolc, Slava Kovačič
Objavljeno: 29.07.2016; Ogledov: 719; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

30.
Vpliv filozofske antropologije na slovensko pedagoško misel v 30. letih 20. stoletja
Ana Šmidhofer, 2016, doktorska disertacija

Opis: Vpliv filozofske antropologije na razvoj slovenske pedagoške misli 30. let 20. stoletja je najbolj razviden na primeru duhoslovne oz. kulturne pedagogike. Njeni vodilni predstavniki (Karel Ozvald, Franjo Čibej in Stanko Gogala) so v svoje pedagoške koncepte vključevali tako izsledke filozofske antropologije kot tudi fenomenologije, ki je bila ključnega pomena za njen nastanek in s katero so se slovenski pedagogi seznanili predvsem v okvirih predmetne teorije slovenskega filozofa Franceta Vebra. Kljub temu da se je z obravnavanimi avtorji slovenska pedagogika uvrščala v takrat najsodobnejše humanistične tokove v Evropi, čas po drugi svetovni vojni v Sloveniji ni bil naklonjen nadaljnjemu razvoju in uveljavitvi fenomenologije, filozofske antropologije in duhoslovne oz. kulturne pedagogike. Zaradi spoznavnoteoretskih, ideoloških in političnih razlogov se je slovenska povojna pedagogika močno oddaljila od orientacije obravnavanih pedagogov, ki so pedagogiko povezovali predvsem z duhovnostjo in kulturnostjo. V tem obdobju se je v pedagoški znanosti pričela uveljavljati predvsem socialnokritična pedagoška paradigma, zato je bil nadaljnji razvoj filozofske antropologije in duhoslovne oz. kulturne pedagogike omejen. Prisotnost filozofsko antropološke misli v slovenski povojni pedagogiki se je s tem zmanjšala, ni pa povsem zamrla. Prepoznamo jo pri Gogali in njegovemu učencu Francu Pedičku.
Ključne besede: filozofska antropologija, duhoslovna oz. kulturna pedagogika, fenomenologija, predmetna teorija, zgodovina pedagogike (1920-1930), Slovenija
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 721; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici