SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
KULTURNA ZGODOVINA MESTA PTUJ
Natalija Mom, 2010, diplomsko delo

Opis: Mesto Ptuj je zaradi bogate kulturne zgodovine prava umetnostna zakladnica in kulturni biser. Upravičeno slovi kot eno izmed najstarejših in najlepših mest na Slovenskem. V diplomski nalogi je predstavljena kratka kulturna zgodovina mesta Ptuj in njegove znamenitosti. Mesto je geografsko orisano, predstavljen je njegov nastanek in razvoj. Opisani sta najbogatejši obdobji ptujske naselitvene zgodovine, čas rimske kolonizacije in visokega srednjega veka, arheološka najdišča, cerkve, samostani, znamenja in javni spomeniki, kulturne in izobraževalne ustanove ter njihova vloga v mestu Ptuj. Posebno mesto zasedajo tradicionalne ptujske prireditve in obrt. Predstavljen je narodnoobrambni boj za ohranitev slovenskega naroda, jezika in kulture v ptujski »nemški trdnjavi«. Omenjene so osebnosti, ki so imele pomembno vlogo v kulturnem življenju in razvoju mesta Ptuj. V diplomski nalogi je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri osebah in zgodovinskih dejstvih pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: Ptuj, antika, srednji vek, kulturna zgodovina, znameniti Ptujčani, nacionalni boji.
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 4249; Prenosov: 586
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

12.
KULTURNA DEDIŠČINA ŠALEŠKE DOLINE
Alenka Močilnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena kratka kulturna zgodovina Šaleške doline. Predstavljen je geografsko-zgodovinski oris Šaleške doline in njenega obrobja. Opisane so arheološke izkopanine, gradovi in sakralna kulturna dediščina, prav tako spomeniki in skulpture. Za Šaleško dolino so pomembni tudi muzeji, predvsem Muzej premogovništva Slovenije in Muzej usnjarstva na Slovenskem, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje, časopisi in drugi mediji. Opisane so naravne znamenitosti in predstavljene pomembnejše osebnosti Šaleške doline. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri osebah in zgodovinskih dejstvih pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: Šaleška dolina, zgodovina, kulturna dediščina, premogovništvo, usnjarstvo, naravne znamenitosti, glasbena šola, osebnosti
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 2106; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

13.
KULTURNOZGODOVINSKI ORIS VIPAVSKE DOLINE IN MESTA GORICA
Tadeja Karl, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen kratek kulturnozgodovinski oris Vipavske doline in mesta Gorica. Geografsko zgodovinski pregled Gorice ter mest Ajdovščina in Vipavski Križ, ki sta se skozi zgodovino potegovala za osrednjo vlogo v dolini, je predstavljen po zgodovinskih obdobjih. Opisana so kulturna delovanja in pomembnejše institucije v mestih. Zajeta je tudi bogata grajska in sakralna dediščina na območju celotne Vipavske doline in okolice Gorice. Omenjene so tudi osebnosti, ki so mestom v njihovem kulturnem življenju in razvoju dodale poseben pečat.
Ključne besede: Vipavska dolina, Vipavski Križ, Gorica, Nova Gorica, zgodovina, osebnosti, časopisje, kulturna dediščina.
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 2661; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

14.
KRATKA KULTURNA ZGODOVINA ORMOŠKEGA OBMOČJA
Tanja Meško, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kratka kulturna zgodovina ormoškega območja je nastala z namenom, ustvariti krajši kulturnozgodovinski pregled Ormoža z okolico. Ormoško območje ima bogato zgodovino, s katero so povezana mnoga področja: arheologija, etnologija, arhitektura, pa tudi gospodarstvo in način življenja ljudi. Obravnavano področje je del Prlekije, pokrajine med Muro in Dravo; mesto Ormož je njeno pomembno lokalno središče. Uporaba in interpretacija virov je bila obravnavana z deskriptivno metodo, pri navajanju in predstavljanju zgodovinskih dejstev pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: - kulturna zgodovina, - ormoško območje, - arheologija, - prosvetna dejavnost, - etnološka dediščina, - pomebne osebnosti .
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 1467; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

15.
KULTURNA DEDIŠČINA SAVINJSKE DOLINE
Urška Jaušovec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je strnjeno predstavljena kulturna zgodovina Savinjske doline. Območje je orisano geografsko, opisana so arheološka najdišča, gradovi, sakralna dediščina in dediščina vsakdanjega življenja. Prav tako so predstavljene pomembnejše vzgojno-izobraževalne in kulturno-izobraževalne ustanove, muzejske zbirke ter pomembnejše osebnosti Savinjske doline. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri osebah in zgodovinskih dejstvih pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: Savinjska dolina, zgodovina, kulturna dediščina, arheološka dediščina, dediščina vsakdanjega življenja, gradovi, sakralna dediščina, muzejske zbirke, razstave, kulturne ustanove, kulturna in sorodna društva, hranilništvo in posojilništvo, memorialna dediščina, osebnosti
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1958; Prenosov: 541
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

16.
PREGLED KULTURNE, GOSPODARSKE, CERKVENE IN ŠOLSKE ZGODOVINE BISTRICE OB SOTLI
Mojca Geršak, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zaokrožuje podobo kulturne, gospodarske, cerkvene in šolske zgodovine Bistrice ob Sotli. Namen dela je predstaviti domačo občino iz različnih vidikov in oblikovati zaokroženo celoto kulturnega in družbenega dogajanja v Bistrici ob Sotli. Vsebuje opise pomembnejših zgodovinskih dogodkov in pridobitev. Ker je Bistrica ob Sotli obmejna občina, je predstavljen vpliv meje na družbeno in gospodarsko življenje prebivalstva na obeh straneh reke Sotle, ki je hkrati državna, etnična in historična meja. V delu so predstavljene poleg bogate kulturne dediščine tudi arhitekturne in etnološke znamenitosti, ki se nahajajo na območju občine. Pri proučevanju religije je v ospredju vprašanje o prisotnosti sekularizacije na podeželju. Pomemben del je namenjen razvoju šolstva od začetka 19. stoletja naprej, ko so zabeleženi prvi začetki pouka v Bistrici ob Sotli, in gospodarskemu razvoju, ki že od nekdaj temelji na kmetijstvu. Nekaj besed je namenjenih tudi društvom, ki imajo pomembno vlogo na podeželju, saj popestrijo življenje prebivalstva in ohranjajo podeželje aktivno na različnih področjih. V delu predstavljeni podatki so pridobljeni iz literature, šolskih kronik ter virov iz Zgodovinskega arhiva Celje in Nadškofijskega arhiva Maribor. Pri izvedbi diplomskega dela so uporabljene deskriptivna, zgodovinska in komparativna metoda ter intervju. Diplomsko delo zaključuje sinteza dobljenih spoznanj s področja kulturne, gospodarske, cerkvene in šolske zgodovine Bistrice ob Sotli.
Ključne besede: kulturna dediščina, zgodovina, šolstvo, religija, gospodarstvo, društva.
Objavljeno: 09.11.2011; Ogledov: 1900; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

17.
18.
Mariborski Nemci v letih 1918-1941
Dragan Potočnik, 1999, izvirni znanstveni članek

Opis: Po končani prvi svetovni vojni je imela nemška manjšina v Mariboru dokaj močan gospodarski pložaj. Lahko je vplivala na socialno odvisne sloje prebivalstva. Mariborski Nemci so v času med obema vojnama skrbno čuvali in gojili svojo identiteto. Imeli so svoja društva, dva časopisa, v mestu je bil tudi sedež seniorata nemške evangeličanske cerkve. Po letu 1933 so se usmerjali vse bolj nacistično in v letu 1941 odigrali vlogo pete kolone
Ključne besede: zgodovina, kulturna zgodovina, manjšine, nemška manjšina, kulturna društva, Maribor
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 624; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

19.
20.
Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici