1. EM-KA-CE : 30 let javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor2023, katalog Opis: Javni zavod Mladinski kulturni center Maribor, znan tudi pod kratico MKC (em-ka-ce), predstavlja nepogrešljiv del zgodovine odraščanja več generacij mladih v Mariboru. Njegove korenine segajo v šestdeseta prejšnjega stoletja, ko je začel delovati Klub mladih na Orožnovi 2, v naslednjih dveh desetletjih so se v njem odvijale številne dejavnosti za mladino. Leta 1988 se je Klub mladih preimenoval v Klub MKC, leta 1993 pa je bil uradno ustanovljen javni zavod MKC Maribor. Pričujoča publikacija na kratek in pregleden način ob slikovnem materialu podaja bogato zgodovino tega javnega zavoda na področju mladinske kulture in politike. Ob predstavitvi raznolikih programov in projektov, ki obsegajo glasbeno, literarno ter multidisciplinarno umetniško ustvarjanje, galerijske in festivalske dejavnosti, podporo marginalnim družbenim skupinam in mladinski turizem, v njej najdemo še zgodovinske dokumente in medijske odmeve, vezane na delovanje zavoda, ter predstavitev založniške produkcije zavoda. Vse to priča o izjemno pomembni vlogi te institucije pri aktivnemu vključevanju mladih v mestno kulturno in družbeno življenje.
Ključne besede: Mladinski kulturni center Maribor, zgodovinski pregled, kulturna zgodovina, mladinska kultura, mladinska politika, javni zavodi, Maribor, jubilej, razstavni katalog
Objavljeno v DKUM: 21.12.2023; Ogledov: 492; Prenosov: 45
 Celotno besedilo (50,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Kulturna in literarna vprašanja v esejistiki izbranih del Bojana ŠtihaAnja Ferjan, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je obravnavana esejistika Bojana Štiha. Prvi del naloge povzema teorijo eseja in razčlenjuje pojme, ki so potrebni za nadaljnjo analizo. Drugi del pa je namenjen analitično-sintetičnemu prikazu tematike izbranih Štihovih esejev. Z metodo analize sem poiskala elemente, ki nakazujejo na izbiro teme v posameznih esejih. Analiza zajema izbrane eseje iz štirih zbirk esejev: Paradigme (1973), Tema in anatema (1982), To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen (1987), Jesenska fuga norcu in smrti: eseji, intervjuji in polemično-ironični zapisi (1995). Obravnavana sta tudi dva eseja, objavljena v reviji Sodobnost: Biti v svojem času in biti proti njemu (1976) in O Ketteju in Kosovelu (1976). V ospredje esejev Štih postavi šest temeljnih problemov. Tako se v esejih ukvarja s problemom zapostavljenosti avtorjev, s sodobno socialno, kulturno in politično krizo, z vprašanjem svobode posameznikovega ustvarjanja, z interpretacijo posameznih literarnih del, z vprašanji, ki se nanašajo na narodnoosvobodilni boj, hkrati pa v nekatere eseje vključi še svoje življenje in delo.
Ključne besede: Bojan Štih, esej, slovenski esej, kulturna vprašanja, literarna vprašanja, zgodovina slovenskega naroda.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 772; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,28 MB) |
3. SLOVENSKA TERMALNA ZDRAVILIŠČA KULTURNOZGODOVINSKI RAZGLEDISimona Pangrčič, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena kratka kulturna zgodovina slovenskih termalnih zdravilišč s kulturnozgodovinskim razgledom. Območja zdravilišč so geografsko orisana. Opisan je kulturnozgodovinski razvoj zdravilišč, razen za novonastala iz srede 20. stoletja. Po poglavjih so za vsako zdravilišče opisana lega, zgodovina kraja, okolica, zgodovina zdravilišča z morebitno legendo o nastanku, terapevtske posebnosti in lastnosti vode ter njihova današnja ponudba. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri zgodovinskih dejstvih in osebah pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: Slovenska termalna zdravilišča, kulturna zgodovina, legenda, okolica, lastnosti vode, terapevtske posebnosti, ponudba.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2021; Ogledov: 937; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,52 MB) |
4. Ksenija Vidmar Horvat: Zamišljena mati: spol in nacionalizem v kulturi 20. stoletja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013 (Zbirka Razprave FF)Janja Vollmaier Lubej, 2014, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: ocene in poročila, Ksenija Vidmar Horvat, Zamišljena mati, podoba matere, materinstvo, spol, kulturna zgodovina, 20. stol.
Objavljeno v DKUM: 15.02.2018; Ogledov: 1597; Prenosov: 226
Celotno besedilo (320,48 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vpliv filozofske antropologije na slovensko pedagoško misel v 30. letih 20. stoletjaAna Šmidhofer, 2016, doktorska disertacija Opis: Vpliv filozofske antropologije na razvoj slovenske pedagoške misli 30. let 20. stoletja je najbolj razviden na primeru duhoslovne oz. kulturne pedagogike. Njeni vodilni predstavniki (Karel Ozvald, Franjo Čibej in Stanko Gogala) so v svoje pedagoške koncepte vključevali tako izsledke filozofske antropologije kot tudi fenomenologije, ki je bila ključnega pomena za njen nastanek in s katero so se slovenski pedagogi seznanili predvsem v okvirih predmetne teorije slovenskega filozofa Franceta Vebra. Kljub temu da se je z obravnavanimi avtorji slovenska pedagogika uvrščala v takrat najsodobnejše humanistične tokove v Evropi, čas po drugi svetovni vojni v Sloveniji ni bil naklonjen nadaljnjemu razvoju in uveljavitvi fenomenologije, filozofske antropologije in duhoslovne oz. kulturne pedagogike.
Zaradi spoznavnoteoretskih, ideoloških in političnih razlogov se je slovenska povojna pedagogika močno oddaljila od orientacije obravnavanih pedagogov, ki so pedagogiko povezovali predvsem z duhovnostjo in kulturnostjo. V tem obdobju se je v pedagoški znanosti pričela uveljavljati predvsem socialnokritična pedagoška paradigma, zato je bil nadaljnji razvoj filozofske antropologije in duhoslovne oz. kulturne pedagogike omejen. Prisotnost filozofsko antropološke misli v slovenski povojni pedagogiki se je s tem zmanjšala, ni pa povsem zamrla. Prepoznamo jo pri Gogali in njegovemu učencu Francu Pedičku.
Ključne besede: filozofska antropologija, duhoslovna oz. kulturna pedagogika, fenomenologija, predmetna teorija, zgodovina pedagogike (1920-1930), Slovenija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 2095; Prenosov: 262
Celotno besedilo (1,97 MB) |
6. KOPER - MESTO OB MORJU, KULTURNOZGODOVINSKI ORISBojana Božič, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja kulturnozgodovinski razvoj mesta Koper in njegove okolice oziroma zaledja od rimskih časov pa vse do danes.
Zgodovinski razvoj tega sprva otoškega naselja, ki je stalo na večnem zgodovinskem prepihu in se zaraščalo s kopnim zdaj pod to zdaj pod ono oblastjo, je predstavljen po zgodovinskih obdobjih.
Opisane so gospodarske panoge, ki zaradi obmorske lege in vplivov sredozemskega podnebja krojijo in so krojile življenje na čisto svojstven način, ob vsem tem pa se tod prepletata slovanski in romanski narod, dva jezika in različne navade, ki sooblikujejo kulturni utrip mesta ter nam ob arheoloških in arhitekturnih zapuščinah pripovedujejo svoje zgodbe.
Posebej je obravnavan razvoj šolstva, ki je zaradi različnih nacionalnih teženj in trenj pogosto služilo kot orodje v službi oblasti.
Izpostavljene so ključne osebnosti s področja literature, slikarstva, zgodovine, glasbe, tudi duhovništva, ki so mesto in življenje v nejm posebej zaznamovale s svojimi deli.
V diplomskem delu sta uporabljeni pri delu z viri in literaturo deskriptivna metoda, pri opisovanju zgodovinskih dejstev in oseb pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: Koper, kulturna zgodovina, kulturna dediščina, arhitektura, gospodarstvo, šolstvo, znane osebnosti
Objavljeno v DKUM: 05.08.2016; Ogledov: 2372; Prenosov: 233
Celotno besedilo (1,62 MB) |
7. KULTURNOZGODOVINSKA VLOGA PREKMURSKE DUHOVŠČINETadej Bratkovič, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Kulturnozgodovinska vloga prekmurske duhovščine v strnjeni obliki predstavlja delovanje duhovnikov, ki so na poseben način zaznamovali preteklost in narodno identiteto Prekmurja v obdobju do konca druge svetovne vojne.
Cilj diplomske naloge je orisati najbolj izstopajoča imena prekmurske duhovščine omenjenega obdobja, njen vpliv na narodno zavest in kulturno zgodovino te pokrajine, hkrati pa z njo predstaviti kulturnozgodovinske obrise najbolj vzhodne slovenske pokrajine. Predvsem želi izpostaviti imena tistih katoliških in evangeličanskih duhovnikov, ki so brez izrecnih religioznih vpletanj ali ideoloških namenov služili uveljavljanju posebnega slovenskega knjižnega jezika, utrjevanju slovenske zavesti ter skrbeli za splošno dobrobit prekmurskega človeka.
Biografski zapisi sicer predstavljajo posameznike in njihov delež pri velikem poslanstvu, hkrati pa vsaj nakazujejo celoten obseg opravljenega pri ohranjanju Prekmurja kot dela slovenske narodne identitete.
Ključne besede: Prekmurje, Murska Sobota, evangeličani, katoliki, duhovščina, kulturna zgodovina
Objavljeno v DKUM: 01.08.2016; Ogledov: 1206; Prenosov: 156
Celotno besedilo (382,38 KB) |
8. Ponikva v slovenski kulturni zgodoviniUrška Zidanski, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena kulturna zgodovina Ponikve in okolice. Predstavljena je z geografskega in nato še zgodovinskega vidika, pri čemer so navedeni najstarejši podatki o kraju in okolici ter pomembni zgodovinski dogodki. V nadaljevanju je predstavljeno kulturno-prosvetno življenje v kraju, društva, običaji, razvoj šolstva in pomembne osebnosti, ki so na kakršenkoli način prispevale k napredku in prepoznavnosti Ponikve.
Ključne besede: Ponikva, zgodovina, kulturna dediščina, Katoliško prosvetno društvo, Telovadno društvo Sokol, Društvo kmečkih fantov in deklet, Društvo prijateljev mladine Ponikva, Turistično olepševalno društvo, običaji ob porokah, obredi ob smrti, Mihael Zagajšek (Jurij Zelenko), Anton Martin Slomšek, Blaž Kocen, Davorin Trstenjak, Ernest Vranc, Sonja Sever, Ljudevit Komar, Fran Bole, Peter Hlastec, Albina Bukovec Bole, Tine Lah, Stanko Buser, Štefka Drolc, Slava Kovačič
Objavljeno v DKUM: 29.07.2016; Ogledov: 2323; Prenosov: 267
Celotno besedilo (2,31 MB) |
9. KULTURNOZGODOVINSKE PODOBE LJUBLJANEAlenka Lubej, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je okvirno predstavljen kronološki razvoj mesta Ljubljane do konca 19. stoletja, zlasti njegova kulturnozgodovinska preteklost. Pri tem so nas zanimali pomembnejši zgodovinski dogodki in obdobja, ki so skozi dolga stoletja od prvotne naselitve vodili do pomembnega urbanega središča, predvsem pa do osrednjega slovenskega narodnostnega središča konec 18. in v 19. stoletju, od koder je bila tudi logična pot do glavnega mesta samostojne slovenske države.
Diplomsko delo temelji na različnih metodah pisanja. Uporabljeni sta bili deskriptivna in zgodovinska metoda za opisovanje zgodovinskih dejstev, pri povzemanju ugotovitev pa analitična in sintetična metoda.
Ključne besede: Ljubljana, kulturna zgodovina, slovenski narod
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1379; Prenosov: 213
Celotno besedilo (750,41 KB) |
10. NAJPOMEMBNEJŠA OBDOBJA SLOVENSKE KULTURNE ZGODOVINEVanja Vojsk, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljena najpomembnejša obdobja slovenske kulturne zgodovine, pri čemer je upoštevano, da kulturna zgodovina obravnava predvsem način življenja določene družbe v posameznih časovnih razdobjih. Naloga je razdeljena na obdobja, ki so kronološko razvrščena, pri vsakem pa sem se osredotočila na tista področja, ki so pomembna za slovensko kulturno zgodovino. To so politika, gospodarstvo in kultura v ožjem pomenu besede. Izpostavila sem pomembne mejnike, ki so zaznamovali slovensko preteklost in nas opredelili kot enoten narod ter državo. Pri pisanju sem uporabila deskriptivno raziskovalno metodo.
Ključne besede: Slovenci, kulturna zgodovina
Objavljeno v DKUM: 19.02.2016; Ogledov: 2315; Prenosov: 396
Celotno besedilo (613,58 KB) |
