| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spoznavanje kulturne dediščine v predšolskem obdobju s sodelovanjem vrtca in muzeja
Polona Gojkovič, 2018, diplomsko delo

Opis: Kurikulum za vrtce izvajalce predšolskih vzgojno-izobraževalnih programov obvezuje, da se povezujejo z okoljem. Vzgojitelji v vrtcih se v ta namen povezujejo z različnimi kulturnimi ustanovami, kot so npr. muzeji in galerije ... V sodelovanju z muzejem najpogosteje načrtujejo dejavnosti o spoznavanju kulturne dediščine, in sicer glede na cilje kurikula, ki jih opredeljuje predmetno področje družba, medtem ko muzeji pri pripravi pedagoških programov niso zavezani nobenemu uradnemu dokumentu. Kljub temu se tako imenovana muzejska pedagogika vedno bolj uveljavlja. Splošne smernice in cilje za kulturno-umetnostno vzgojo je Zavod RS za šolstvo podal leta 2009, vendar se le-te ne nanašajo izključno na predšolsko obdobje. S primerjavo ciljev kurikula in kulturno-umetnostnih ciljev smo izpostavili stičišča, ki povezujejo oba dokumenta. Menimo, da lahko na podlagi upoštevanja obeh učinkovito izvajamo spoznavanje kulturno-umetnostne vzgoje v predšolskem obdobju. V diplomskem delu smo z obravnavo primarnih in sekundarnih virov opredelili pomen in načine spoznavanja kulturne dediščine za predšolske otroke. Osredotočili smo se na sodelovanje vzgojitelja z muzejskim pedagogom in obenem raziskali, ali in kako je možno ob povezovanju vrtca z muzejem za obravnavo kulturno-zgodovinskega izročila v predšolskem obdobju vpeljati vidike izkustvenega učenja. Izvedli smo empirično raziskavo s pomočjo 86 elektronsko pridobljenih anketnih vprašalnikov vzgojiteljev. Ugotovili smo, da vzgojitelji sodelujejo z muzejskimi pedagogi pri načrtovanju dejavnosti in poglabljanju vsebin s področja kulturne dediščine. Pripravo otrok na dejavnosti, vodene s strani muzejskega pedagoga, pogosteje z uporabo strategij izkustvenega učenja izvajajo vzgojitelji oddelkov, ki niso vključeni v muzejski abonma. Delovna doba vzgojiteljev je bila kot statistično značilna razlika izpostavljena le v opredelitvi stališča, da je pojem kulturna dediščina dovolj jasno opredeljen v Kurikulumu za vrtce. Z zgoraj navedeno trditvijo se najbolj strinjajo anketiranci s 26 ali več let delovne dobe.
Ključne besede: izkustveno učenje, kulturna dediščina, Kurikulum, muzejska pedagogika, predšolski otroci, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 606; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

2.
Vključevanje vsebin kulturne dediščine iz lokalnega okolja pri pouka družboslovnih vsebin
Klemen Hameršak, 2019, magistrsko delo

Opis: Na kakšen način učencem predstaviti življenje in delo nekoč, stare predmete in običaje? Kako vse to aktualizirati in prikazati medpredmetno? Na ti vprašanji lahko odgovorimo kar z besedo delavnica. Skozi delavnice lahko učencem najbolje predstavimo bogato kulturno dediščino lokalnega okolja in jim ponudimo konkretne izkušnje. Na ta način jim s pomočjo izkustvenega učenja pomagamo, da pridobljeno znanje na podlagi izkušenj tudi ponotranjijo. V povezavi z našim lokalnim muzejem, »Grilovo zbirko kulturne dediščine«, ki je shranjena v gradu v Račah, smo oblikovali delavnice za učence 4. razreda osnovne šole in jim tako prikazali del kulturne dediščine iz našega okolja. Z magistrskim delom smo raziskovali in predstavili vključevanje vsebin kulturne dediščine iz lokalnega okolja pri družboslovnih vsebinah pouka. Načrtovali smo dve delavnici za učence, ki smo ju izvedli na dveh različnih lokacijah. V teoretičnem delu smo najprej opredelili različne pristope poučevanja, ki jih uporabljamo pri učenju in poučevanju izven učilnice, muzejsko pedagogiko in sam pojem kulturne dediščine. Nato smo omenili običaje, povezane z našimi delavnicami, in predstavili »Grilovo zbirko kulturne dediščine«. V praktičnem delu smo v obliki učnih priprav z vključenimi prilogami opisali delavnice in njihov potek. Vsako delavnico smo razdelili na 3 dele: uvodni del, pri katerem smo preverili predznanje in učence pripravili na delavnico, glavni del, ki je trajal cel dan in je bil izveden izven učilnice ter evalvacijsko uro v učilnici, pri kateri smo preverili, kaj so se učenci naučili; učence smo vodili še pri izdelavi plakatov in miselnih vzorcev.
Ključne besede: kulturna dediščina, muzej, muzejska pedagogika, Grilova zbirka kulturne dediščine, delavnice.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 1309; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (5,79 MB)

3.
Primerjava pedagoških teoretičnih tokov na Slovenskem in Hrvaškem v času med obema vojnama
Tina Dornik, 2019, magistrsko delo

Opis: Šolstvo na Slovenskem in na Hrvaškem je bilo skozi zgodovino podvrženo različno intenzivnim obdobjem, saj se je šolski sistem moral vseskozi prilagajati splošnemu napredku človeštva. Slovenska pedagoška teorija se je do prve svetovne vojne razvijala dokaj togo in enovito, po njej pa se je pojavila pluralizacija različnih smeri s primarnim namenom poboljšati kakovost življenja s pomočjo izboljšane vzgoje. Tako so se razvile pedagoške smeri, ki so s svojimi teoretskimi podlagami in metodami skušale doprinesti namenu izboljšave kakovostne vzgoje in posledično kakovostnega življenja. Glede na to, da je v tem času Slovenija delila isto državno skupnost s Hrvati, se v delu poleg analize pedagoških idej na Slovenskem, osredotočimo tudi na raziskavo in analizo pedagoških teorij na Hrvaškem ozemlju in skušamo primerjati pedagoške teorije med obema vojnama na teh dveh ozemljih.
Ključne besede: reformska pedagogika, kulturna/duhoslovna pedagogika, delovna šola, socialno-kritična pedagogika, reformsko pedagoško gibanje
Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 1279; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (679,99 KB)

4.
Vpliv filozofske antropologije na slovensko pedagoško misel v 30. letih 20. stoletja
Ana Šmidhofer, 2016, doktorska disertacija

Opis: Vpliv filozofske antropologije na razvoj slovenske pedagoške misli 30. let 20. stoletja je najbolj razviden na primeru duhoslovne oz. kulturne pedagogike. Njeni vodilni predstavniki (Karel Ozvald, Franjo Čibej in Stanko Gogala) so v svoje pedagoške koncepte vključevali tako izsledke filozofske antropologije kot tudi fenomenologije, ki je bila ključnega pomena za njen nastanek in s katero so se slovenski pedagogi seznanili predvsem v okvirih predmetne teorije slovenskega filozofa Franceta Vebra. Kljub temu da se je z obravnavanimi avtorji slovenska pedagogika uvrščala v takrat najsodobnejše humanistične tokove v Evropi, čas po drugi svetovni vojni v Sloveniji ni bil naklonjen nadaljnjemu razvoju in uveljavitvi fenomenologije, filozofske antropologije in duhoslovne oz. kulturne pedagogike. Zaradi spoznavnoteoretskih, ideoloških in političnih razlogov se je slovenska povojna pedagogika močno oddaljila od orientacije obravnavanih pedagogov, ki so pedagogiko povezovali predvsem z duhovnostjo in kulturnostjo. V tem obdobju se je v pedagoški znanosti pričela uveljavljati predvsem socialnokritična pedagoška paradigma, zato je bil nadaljnji razvoj filozofske antropologije in duhoslovne oz. kulturne pedagogike omejen. Prisotnost filozofsko antropološke misli v slovenski povojni pedagogiki se je s tem zmanjšala, ni pa povsem zamrla. Prepoznamo jo pri Gogali in njegovemu učencu Francu Pedičku.
Ključne besede: filozofska antropologija, duhoslovna oz. kulturna pedagogika, fenomenologija, predmetna teorija, zgodovina pedagogike (1920-1930), Slovenija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1524; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

5.
Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin
Arjana Savarin, 2016, diplomsko delo

Opis: Osrednji cilj in tudi namen diplomskega dela z naslovom Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin je bil nazorno in celostno predstaviti fenomen reformsko-pedagoškega gibanja in koncepta reformske pedagogike v okviru pedagoškega in tudi širšega družbenega diskurza. Najprej smo želeli dokazati, da so spremembe, pobude oz. reforme na področju vzgoje in izobraževanja vedno pogojene z družbenimi spremembami oz. s specifičnim družbeno-političnim ozadjem. Ravno zaradi tega smo naprej proučili specifično družbeno-politično ozadje, ki je spodbudilo k nastanku reformsko-pedagoškega gibanja, ki se je navezovalo predvsem na: birokratizacijo življenjskih razmer in s tem tudi šolstva, vpliv gospodarske politike liberalnega kapitalizma na povečanje razslojenosti in revščine prebivalstva, kasneje pa tudi posledice prve svetovne vojne in oblikovanje novih nacionalnih držav in gibanj ter gospodarska kriza v 30. letih prejšnjega stoletja. Podrobneje smo opisali skupno vizijo reformsko-pedagoškega gibanja, ki je, kljub številnim različnim smerem in konceptualnim modelom, vključevala: željo po »novi« vzgoji in »novi« humanejši družbi, šolo po meri otroka, zavzemanje za humanizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa in odnosa med učitelji in učenci, prepričanje v otrokovo dobro naravo, spodbujanje otrokove aktivnosti, samoiniciativnosti in svobode, upoštevanje faz otrokovega razvoja, zavračanje rigidnih učnih metod in načrtov itd. Opozorili smo tudi na nekatere druge pomembne, a pogostokrat zamolčane značilnosti reformsko-pedagoških konceptov, in sicer na: njihovo heteronomnost pojavnih oblik, njihovo paradoksalnost v zvezi s formulacijo »moderno – konservativno«, njihovo specifično navezanost na določen družbeno-zgodovinski in tudi politični kontekst oz. razmere, na njihova razhajanja v teoriji in praksi, na njihove probleme s prožnostjo in neenotnostjo vsebine. Osrednjo pozornost smo namenili proučevanju pojava reformsko-pedagoškega gibanja med obema vojnama na Slovenskem in v zvezi s tem želeli opozorili na ključen doprinos le-tega v okviru izoblikovanja slovenske znanstvene pedagogike. Nazadnje pa smo se posvetili tudi problemom, ki ga je znotraj pedagoške vzgojne paradigme povzročila kritika avtoritete in uveljavljanje koncepta permisivne vzgoje v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja v ZDA, konec 80. in v 90. letih pa tudi v Sloveniji. Posledice, ki so nastale v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme neodvisno od avtoritete in pod okriljem permisivne vzgoje, pa so v neposredni pedagoški praksi povzročile: pomankanje učiteljske avtoritete, porast medvrstniškega nasilja in težave učencev pri spoštovanju šolskih pravil. Podali smo tudi nekatere rešitve v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme v okviru spreminjanja forme avtoritete v prihodnosti.
Ključne besede: naturalizem, senzualizem, reformsko pedagoško gibanje, reforma šole, vzgoja in izobraževanje, alternativni pedagoški koncepti, »stara« šola, »nova« šola, herbartizem, progresivna pedagogika, reformska pedagogika, duhoslovna pedagogika, »naravna« vzgoja, kulturna pedagogika, socialno-kritična pedagogika, pedagoška sociologija, delovna šola, mladinoslovje, družbeno-politični dejavniki, modernost, konservativnost, protislovnost, avtoriteta, permisivna vzgoja, patološki narcis, Ojdipov kompleks družbeni karakter
Objavljeno v DKUM: 19.07.2016; Ogledov: 1470; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

6.
NAČRTOVANJE IN IZVEDBA LIKOVNIH DELAVNIC NA TEMO OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE
Robert Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Muzejska pedagogika, ki izvaja vzgojno—izobraževalno delo v muzejih, poleg različnih oblik dela največkrat izvaja tudi razne oblike likovnega ustvarjanja, vezanega na problematiko razstave oziroma muzejskega okolja. Namen diplomskega dela je predstaviti načrt pouka likovnih delavnic na temo ohranjanja kulturne dediščine v Muzeju na prostem Rogatec. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo predstavili izhodišča za predstavitev pojma kulturna dediščina, vrste kulturne dediščine, njeno ohranjanje in obnavljanje. Spoznali smo različne materiale, tehnike in tehnologije, ki so se uporabljale v tradicionalni likovni umetnosti. V praktičnem delu so učenci ustvarjali na temo ohranjanja kulturne dediščine, kjer je uvodna motivacija izhajala iz problemov varstva kulturne dediščine. V prvem delu smo izdelali makete novih prostorskih tvorb, ki bi lahko bile na mestu muzeja, če se tradicionalna arhitektura muzejskega kompleksa ne bi bila ohranila. V drugem delu smo okrasili fasade izdelanih maket. Z raziskavo smo potrdili možnosti izvedbe likovnih delavnic na temo ohranjanja kulturne dediščine.
Ključne besede: • kulturna dediščina, • muzejska pedagogika, • likovne delavnice, • varovanje kulturne dediščine, • Muzej na prostem Rogatec.
Objavljeno v DKUM: 11.09.2009; Ogledov: 2985; Prenosov: 485
.pdf Celotno besedilo (7,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici