Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Dravsko polje je do sredine 20. stoletja veljalo za tipično obpanonsko podeželsko pokrajino, ki so ji glavno identiteto dajale agrarne dejavnosti. S procesom urbanizacije in razvojem drugih gospodarskih dejavnosti, kot so industrija, promet in hidroenergetika, se je značaj regije začel spreminjati in zaradi tega Dravsko polje danes predstavlja konfliktno območje nekaterih nasprotujočih si ali celo izključujočih dejavnosti. Območje gravitira k trem regionalnim središčem: Mariboru, Ptuju in Slovenski Bistrici. V bližini vsakega od teh je stopnja transformacije naselij, modernizacija prostorskih struktur oziroma stopnja rurbanosti zelo velika. Polje sodi tudi med naše najrodovitnejše regije. V zadnjem času vse pogosteje poudarjamo, da je za zagotavljanje samooskrbnosti potrebno ohranjati obdelovalne površine, dejanski razvoj na Dravskem polju pa je v nasprotju s tem aksiomom: najbolj kakovostne obdelovalne površine prepuščamo širjenju pozidanih površin v obliki industrijskih obratov, razpršene individualne gradnje in cestnih površin, prisotno pa je tudi zaraščanje za poljedelstvo najkakovostnejših površin. V monografiji Dravsko polje je 13 avtorjev v 12 poglavjih poskušalo osvetliti nekatere aktualne probleme in procese v regiji, ki so jo v zadnjih desetletjih zaznamovale velike spremembe in preobrazba ne le naravnih, pač pa tudi socioekonomskih prvin, ob čemer so posvetili pozornost tudi področju regionalnih interpretacij za namene izobraževanja.
Ključne besede: Dravsko polje, Slovenija, kulturna pokrajina, regionalna geografija, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 546; Prenosov: 47
Celotno besedilo (24,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Prispevek obravnava tlorise stanovanj iz preteklega stoletja v Mariboru. Iz primerjave je razvidno, da se je zasnova stanovanja precej spremenila. Nekaj prostorov je nastalo na novo, nekaterih v novih stanovanjih ni več, spremenila se je tudi velikost prostorov. Prepoznani so trije tipi tlorisov: iz začetka 20. st., iz začetka druge polovice in iz konca stoletja. Spremembe tlorisa je mogoče povezati z značilnostmi meščanske družbe, socialističnim sistemom ter pojavom individualizma, blagostanja in potrošništva.
Ključne besede: geografija naselij, mesta, stanovanja, kulturna geografija, Slovenija, Maribor, bivanje
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1229; Prenosov: 332
Celotno besedilo (921,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Turizem je v današnjih časih ena izmed prevladujočih panog gospodarstva. Njegov razvoj posredno in neposredno vpliva na posamezno območje, kraj oz. na krajevno skupnost. Turistična infrastruktura in superstruktura sooblikujeta naravo in okolje, turisti pa vplivajo na razvoj kraja in lokalnih prebivalcev, saj se ti zaradi turističnih obiskov izobražujejo, povezujejo in kot skupnost rastejo. Prav tako turizem posredno vpliva tudi na krepitev in rast naravne in kulturne dediščine. Diplomsko delo z naslovom »Možnosti razvoja turizma na območju krajevnih skupnosti Loče, Žiče in Špitalič v občini Slovenske Konjice« opredeljuje obstoječo turistično ponudbo obravnavanega območja z navedenimi in opisanimi vsemi pomembnejšimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi ter tudi turistično infrastrukturo in superstrukturo. V diplomskem delu prikazujemo krajevne skupnosti v luči turističnega razvoja kot ene izmed oblik razvojnih možnosti vseh dotičnih krajevnih skupnosti. Hkrati proučujemo fizične in družbeno geografske značilnosti območja in njihov vpliv na razvoj turizma, možnosti razvoja različnih vrst turizma in vpliv turizma na lokalno okolje in prebivalstvo. Turizem v KS Loče, Žiče in Špitalič trenutno še nima izrazito vidne vloge in tod tako sodi med manj donosne gospodarske panoge. Območje je bogato z neokrnjeno naravo, kulturno in zgodovinsko dediščino, vinotoči ter kmečkimi turizmi, zato ima vse pogoje za nadaljnji, pestrejši razvoj turizma. Na podlagi teh danosti se je v preteklosti že razvilo nekaj turističnih točk, ki danes lahko predstavljajo jedro nadaljnjega razvoja. Glavna turistična atrakcija je samostan Žička kartuzija, pa tudi druge manjše turistične točke danes »živijo« predvsem zaradi angažmaja lokalnih društev in slonijo na tako imenovanem medkrajevnem enodnevnem turizmu. Območje premore kar nekaj izletniških in turističnih kmetij, ki goste predvsem kulinarično razvajajo in se večinoma nahajajo ob Podpohorski vinsko-turistični cesti. Za nadaljnji razvoj turizma na tem območju bi morali dodatno razvijati prenočitveni turizem, saj precejšnje število naravnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti potencialnim turistom omogoča večdnevne izlete. Za zaokroževanje le-teh pa je potrebno predvsem globlje in bolj celovito povezovanje medkrajevnih turističnih in ostalih društev, ki so tod gonilo turističnega razvoja, pa tudi povezovanje na medobčinski ravni. Dodatno bi bilo potrebno urediti tudi pohodniške in kolesarske poti, saj bi tako lahko turistom ponudili aktivno preživljanje prostega časa in ogled znamenitosti na drugačen, bolj zdrav način. Celotno turistično ponudbo bi bilo potrebno turistom bolje predstaviti in približati, predvsem z raznovrstnimi inovativnimi marketinškimi pristopi v obliki različnih aktivnosti (prireditve, sejmi, turistične tržnice, aktivno počitnikovanje, odkrivanje krajevne naravne in kulturne dediščine …). Dolgoročno gledano je razvoj turizma na območju podeželskih krajevnih skupnosti vsekakor pozitiven proces, ki bi pripomogel k razvoju območja, a seveda le v primeru sonaravne in trajnostno naravnane turistične dejavnosti.
Ključne besede: turistični razvoj, turistična ponudba, geografija turizma, krajevne skupnosti Loče, Žiče in Špitalič, izletniški turizem, turistične kmetije, naravna in kulturna dediščina
Objavljeno v DKUM: 27.10.2015; Ogledov: 2570; Prenosov: 318
Celotno besedilo (11,10 MB)

Ključne besede: turizem, trendi, cilj, značilnosti, turistična industrija, turistična geografija, tržne poti, klimatologija, razvoj, ekonomski razvoj, gospodarska rast, narava, gradovi, kulturna dediščina, podeželje, SWOT analiza, Slovenija, etnografija, kultura, turistične kmetije, razvojni projekti, demografija, ponudba, kapacitete, turistično gospodarstvo, sodelovanje, panoge dejavnosti, strategija
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2453; Prenosov: 172
Celotno besedilo (660,45 KB)