1. Financiranje kulturnih društev kot nepridobitnih organizacij na primeru Kulturno-zgodovinskega društva Žovnek Braslovče : diplomsko deloAlenka Kralj, 2004, diplomsko delo Ključne besede: neprofitne organizacije, društva, financiranje, proračuni, dejavnost, finančno poslovanje, finančna sredstva, računovodstvo, računovodski izkazi, obdavčenje, davek od dobička, pravna oseba, obveznosti, kulturna zgodovina, organizacija, darila, Slovenija, predstava
Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 2419; Prenosov: 310
 Celotno besedilo (542,25 KB) |
2. Sveti Lovrenc na Pohorju : pregled kulturnega, gospodarskega, socialnega, cerkvenega in šolskega razvoja Svetega Lovrenca na PohorjuŠpela Robnik, 2009, diplomsko delo Ključne besede: sociologija, zgodovina, Lovrenc na Pohorju, šolstvo, kulturna društva, športna društva, naravne znamenitosti, kulturne znamenitosti, gospodarstvo, diplomska dela
Objavljeno: 31.05.2009; Ogledov: 1997; Prenosov: 267
Celotno besedilo (3,88 MB) |
3. KULTURNA DEDIŠČINA SAVINJSKE DOLINEUrška Jaušovec, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je strnjeno predstavljena kulturna zgodovina Savinjske doline. Območje je orisano geografsko, opisana so arheološka najdišča, gradovi, sakralna dediščina in dediščina vsakdanjega življenja. Prav tako so predstavljene pomembnejše vzgojno-izobraževalne in kulturno-izobraževalne ustanove, muzejske zbirke ter pomembnejše osebnosti Savinjske doline. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri osebah in zgodovinskih dejstvih pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: Savinjska dolina, zgodovina, kulturna dediščina, arheološka dediščina, dediščina vsakdanjega življenja, gradovi, sakralna dediščina, muzejske zbirke, razstave, kulturne ustanove, kulturna in sorodna društva, hranilništvo in posojilništvo, memorialna dediščina, osebnosti
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1627; Prenosov: 504
Celotno besedilo (4,04 MB) |
4. PREGLED KULTURNE, GOSPODARSKE, CERKVENE IN ŠOLSKE ZGODOVINE BISTRICE OB SOTLIMojca Geršak, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo zaokrožuje podobo kulturne, gospodarske, cerkvene in šolske zgodovine Bistrice ob Sotli. Namen dela je predstaviti domačo občino iz različnih vidikov in oblikovati zaokroženo celoto kulturnega in družbenega dogajanja v Bistrici ob Sotli. Vsebuje opise pomembnejših zgodovinskih dogodkov in pridobitev. Ker je Bistrica ob Sotli obmejna občina, je predstavljen vpliv meje na družbeno in gospodarsko življenje prebivalstva na obeh straneh reke Sotle, ki je hkrati državna, etnična in historična meja. V delu so predstavljene poleg bogate kulturne dediščine tudi arhitekturne in etnološke znamenitosti, ki se nahajajo na območju občine. Pri proučevanju religije je v ospredju vprašanje o prisotnosti sekularizacije na podeželju. Pomemben del je namenjen razvoju šolstva od začetka 19. stoletja naprej, ko so zabeleženi prvi začetki pouka v Bistrici ob Sotli, in gospodarskemu razvoju, ki že od nekdaj temelji na kmetijstvu. Nekaj besed je namenjenih tudi društvom, ki imajo pomembno vlogo na podeželju, saj popestrijo življenje prebivalstva in ohranjajo podeželje aktivno na različnih področjih. V delu predstavljeni podatki so pridobljeni iz literature, šolskih kronik ter virov iz Zgodovinskega arhiva Celje in Nadškofijskega arhiva Maribor. Pri izvedbi diplomskega dela so uporabljene deskriptivna, zgodovinska in komparativna metoda ter intervju. Diplomsko delo zaključuje sinteza dobljenih spoznanj s področja kulturne, gospodarske, cerkvene in šolske zgodovine Bistrice ob Sotli.
Ključne besede: kulturna dediščina, zgodovina, šolstvo, religija, gospodarstvo, društva.
Objavljeno: 09.11.2011; Ogledov: 1771; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,80 MB) |
5. Mariborski Nemci v letih 1918-1941Dragan Potočnik, 1999, izvirni znanstveni članek Opis: Po končani prvi svetovni vojni je imela nemška manjšina v Mariboru dokaj močan gospodarski pložaj. Lahko je vplivala na socialno odvisne sloje prebivalstva. Mariborski Nemci so v času med obema vojnama skrbno čuvali in gojili svojo identiteto. Imeli so svoja društva, dva časopisa, v mestu je bil tudi sedež seniorata nemške evangeličanske cerkve. Po letu 1933 so se usmerjali vse bolj nacistično in v letu 1941 odigrali vlogo pete kolone
Ključne besede: zgodovina, kulturna zgodovina, manjšine, nemška manjšina, kulturna društva, Maribor
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 383; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (0,00 KB) |
6. |
7. Kulturnozgodovinski in jezikovni razvoj Občine ŠentjernejAlja Godec, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo skuša prikazati zgodovinski, kulturni in jezikovni razvoj občine Šentjernej v različnih kulturnih obdobjih. Opisani bodo življenje ljudi, njihove navade, običaji, ljudsko izročilo ter materialne in nematerialne stvaritve. Podrobneje bodo predstavljene arhitekturna, stavbna in etnološka kulturna dediščina ter izobraževalne ustanove in njihova kulturna vloga v kraju. V nadaljevanju sledijo opisi oseb, ki so s svojim delom prispevale pomemben delež pri razvoju kulture, jezika in kraja ter pripomogle k nastanku edinstvene kulturne in jezikovne skupnosti. Z namenom ohranjanja in širjenja kulturne dediščine in ljudskega izročila na mlajše rodove so bila v občini Šentjernej ustanovljena različna kulturna in etnološka društva, v katera se vključujejo domačini, ki so ponosni na preteklost kraja in uživajo v poustvarjanju ljudske kulture. Vsako društvo bo s svojo zgodbo v diplomskem delu tudi predstavljeno. Raziskan bo tudi njihov pomen pri ohranjanju krajevnega govora in prispevek h kulturnemu dogajanju v kraju. Zelo pomemben del ljudskega izročila občine Šentjernej je tudi šentjernejski govor, ki je močno zaznamoval kulturno dogajanje v kraju. Slovenska dialektologija ga uvršča v vzhodnodolenjsko podnarečje, to pa je del dolenjske narečne skupine. V diplomskem delu bodo na kratko predstavljene njegove značilnosti in posebnosti, torej glasoslovna in oblikoslovna ravnina govora. Predstavljene bodo njegove naglasne značilnosti, samoglasniški in soglasniški sestav govora in izvor posameznih glasov. Pri oblikoslovni ravnini govora pa bodo predstavljene narečne posebnosti štirih besednih vrst, tj. glagola, samostalniške in pridevniške besede in prislova.
Ključne besede: kulturna dediščina, ljudsko izročilo, kulturno-etnološka društva, kulturne prireditve, literarni ustvarjalci, dolenjska narečna skupina, šentjernejski govor.
Objavljeno: 04.05.2016; Ogledov: 386; Prenosov: 109
Celotno besedilo (3,14 MB) |
