1. Od algoritma do prava : pravni, ekonomski in kulturni izzivi umetne inteligence2025, zbornik Opis: Umetna inteligenca vse izraziteje preoblikuje sodobno družbo in prodira na skoraj vsa področja človekovega delovanja – od prava, ekonomije in izobraževanja do medijev in kulture. Znanstvena monografija z naslovom Od algoritma do prava – pravni, ekonomski in kulturni izzivi umetne inteligence združuje prispevke, ki se osredotočajo na izzive, priložnosti in posledice uporabe umetne inteligence v sodobnem svetu: od vpliva na kulturno dediščino, kot je digitalizacija in interpretacija vonjev, ekonomskih vidikov, do pravnih vprašanj, povezanih z delovnimi razmerji, ustavnopravnimi dilemami, odgovornostjo za škodo, pametnimi pogodbami, konkurenčnim pravom, kazenskim pravom in z njeno uporabo v sodnih postopkih. Poseben poudarek je namenjen intelektualni lastnini – komu pripadajo avtorsko varovana dela, izumi in videzi izdelkov, ki jih ustvari umetna inteligenca ali pa so nastali z njeno pomočjo, kot tudi vprašanja, povezana s kršitvami. Monografija tako raziskuje ključne pravne, ekonomske in kulturne izzive umetne inteligence, ter spodbuja razmislek o potrebi po večji regulaciji in odgovornem razvoju tehnologije.
Ključne besede: umetna inteligenca, pravo, kulturna dediščina, ekonomija, konkurenca, pametne pogodbe, intelektualna lastnina
Objavljeno v DKUM: 01.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (7,90 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Od Deželnega muzeja za Kranjsko do Narodnega muzeja Slovenije : zbiranje, zbirke in zbiralna politikaMateja Kos, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Evropski nacionalni muzeji, ustanovljeni po letu 1750, so imeli poleg kulturne tudi narodotvorno in celo državotvorno vlogo. Po ustanovitvi je opremljanje muzejev z zbirkami povsod postalo znak prestiža. Z zbirkami so jih opremili bolj, pa tudi manj premožni, ki so razumeli, da mora tak muzej v svojih zbirkah imeti najdragocenejše umetnine in artefakte. Vloga muzejev in njihovih zbirk ni bila samo v prikazovanju najboljšega s področja umetnosti, znanja in narave, ampak je bila tesno povezana z idejo naroda in narodovo zgodovino. Večina avstrijskih muzejev (z izjemo cesarskih zbirk) je bila ustanovljena kot regionalnih, vendar se v nekaterih ustanovitvenih aktih pojavlja tudi termin nacionalni oziroma narodni.
Tak primer je Deželni muzej za Kranjsko, sedanji Narodni muzej Slovenije, ki bo leta 2021 praznoval 200-letnico. To se kaže tudi v pismu Jožefa Kamila Schmidburga, guvernerja in predsednika deželnih stanov, v katerem navaja načrt zbiranja gradiva za muzej: »Naš domovinski muzej naj bi zajel prvenstveno vse s področja nacionalnega slovstva (National-Literatur) in narodne ustvarjalnosti (National-Produktion). Prav tako naj združi vse, kar je v domovini ustvarila narava ali človeška pridnost. Shrani naj vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev.« Zbiralna politika muzeja je takrat odražala status muzeja. Precej se je spremenila po razpadu Avstro-Ogrske, ko muzej ni bil več edini muzej na ozemlju sedanje Slovenije, še bolj pa v sodobnosti, ko so slovenski nacionalni muzeji izgubili narodotvorno in državotvorno vlogo.
Ključne besede: Deželni muzej za Kranjsko, Narodni muzej Slovenije, zbiranje, muzejska zbirka, premična kulturna dediščina, muzejske zbirke
Objavljeno v DKUM: 21.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (322,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Poučevanje snovne in nesnovne kulturne dediščine pri predmetu družba : magistrsko deloKatja Frlež, 2025, magistrsko delo Opis: Pouk kulturne dediščine od zgodnjega otroštva naprej ima številne pozitivne učinke, tako za posameznika kot tudi za širše družbeno okolje. S poukom kulturne dediščine razvijamo pri učencih identiteto, kritično mišljenje, narodno in jezikovno zavest, pozitiven odnos in čut za lastno dediščino ter vrednote lastne kulture. V sklopu magistrskega dela smo izvedli empirično raziskavo na populaciji učiteljev četrtih in petih razredov osnovnih šol v Sloveniji. Namen naše raziskave je bil ugotoviti stanje poučevanja vsebin snovne in nesnovne kulturne dediščine pri pouku družbe, kako kulturno dediščino razumejo učitelji in kakšna so njihova mnenja o učinkih teh vsebin za učence. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 175 učiteljev. Analiza rezultatov je razkrila, da učitelji razumejo kulturno dediščino, vendar je ne definirajo celostno, za poučevanje vsebin snovne in nesnovne kulturne dediščine izbirajo drugačne učne metode, vendar enake učne strategije, najpogosteje uporabljajo strategijo izkustvenega pouka, pogosteje obravnavajo vsebine nesnovne kulturne dediščine v primerjavi s snovno in pomembnost ciljev iz učnega načrta ocenjujejo zelo visoko. Večina učiteljev do sedaj pri pouku še ni uporabila spletnih predstavitev dediščine. Učitelji menijo, da učenci največ znanja o kulturni dediščini pridobijo v šoli pri predmetu družba in se čutijo usposobljene za poučevanje kulturne dediščine.
Ključne besede: snovna kulturna dediščina, nesnovna kulturna dediščina, celostno razumevanje, mnenje učiteljev družbe
Objavljeno v DKUM: 06.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,96 MB) |
4. Kulturni turizem v občini Trbovlje: analiza potenciala in omejitev : analiza potenciala in omejitevHana Cerovšek, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavan kulturni turizem v občini Trbovlje. Kulturna ponudba je v občini pestra – z bogato kulturno in zgodovinsko dediščino, kar ustvarja solidne temelje za nadaljnji razvoj. Kljub počasnemu razvoju turizma v občini obstaja še veliko neizkoriščenega potenciala, predvsem v okviru kulturne dediščine, povezane z rudarjenjem. Festival Speculum Artium igra pomembno vlogo v turistični ponudbi občine, saj privablja obiskovalce z različnih koncev sveta ter prispeva k prepoznavnosti in promociji občine. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del vključuje teoretična izhodišča, predstavitev občine Trbovlje in analizo kulturne ponudbe. Drugi del temelji na raziskavi, analizi relevantne literature in na intervjujih. Cilj diplomskega dela je oceniti potencial razvoja turizma in oblikovati smernice za turistične deležnike. Izsledki raziskave so pokazali, da kljub bogati dediščini in potencialu, ki ga nudi rudarjenje, turistična ponudba občine še vedno ni razvita. Glavne ovire, ki preprečujejo hitrejši razvoj, vključujejo: pomanjkanje ustreznih promocijskih aktivnosti, slabo prepoznavnost občine kot turistične destinacije in potrebo po večjih naložbah v infrastrukturo.
Ključne besede: Kulturna dediščina, kulturni turizem, kulturni turist, kultura, občina Trbovlje.
Objavljeno v DKUM: 02.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (3,99 MB) |
5. Izdelava lesene makete mlina na Muri v okviru tehničnega in naravoslovnega dneva : magistrsko deloMaja Kovač, 2025, magistrsko delo Opis: V sklopu tehničnega in naravoslovnega dneva so učenci prek medpredmetnega povezovanja učnih predmetov spoznali mlin na Muri. Ta je pomemben del kulturne dediščine njihovega kraja, zato je bila ta izkušnja zanje še posebej dragocena. Med izvedbo dnevov dejavnosti so se učenci naučili delovanja mlina na Muri in iz česa je sestavljen ter spoznali njegov pomen v preteklosti in danes. Tehnični in naravoslovni dan sta bila izvedena v petem razredu Osnovne šole Beltinci. Učenci so aktivno sodelovali v celotnem poteku dnevov dejavnosti, od začetne ideje izvedbe pa vse do končne evalvacije.
Evalvacija, ki je vključevala mnenje učitelja in učencev o obeh dnevih dejavnosti, je pokazala, da je izvedba tehničnega in naravoslovnega dneva pozitivno vplivala na učence. Ugotovitve so pokazale, da sta tehnični in naravoslovni dan uspešno povezala različne dejavnosti z učnimi cilji, kar je pri učencih spodbudilo pozitivno motivacijo, prispevalo k pridobivanju znanja in razumevanja ter veščin medsebojnega sodelovanja. Učenci so v okviru dnevov dejavnosti prav tako razvijali kritično mišljenje, reševali probleme v skupini ter krepili tehnično ustvarjalnost in motorične spretnosti. Preplet tehničnega in naravoslovnega dneva se je tako izkazal kot učinkovito sredstvo za pridobivanje in spodbujanje znanja na praktičen in inovativen način.
Ključne besede: tehnični dan, naravoslovni dan, mlin na Muri, kulturna dediščina, medpredmetna povezava
Objavljeno v DKUM: 05.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (4,84 MB) |
6. Spoznavanje starih kmečkih opravil, navad in ljudskih običajev v sklopu vsebin kulturne dediščine v 4. razredu osnovne šole : magistrsko deloTina Ačko, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo opredelili in izvedli pristop k spoznavanju kulturne dediščine kmečkih opravil, navad in običajev, ki učencem omogoča razumevanje in doživljanje vsebine ter hkrati zagotavlja doseganje učnih ciljev v skladu z učnim načrtom. S pomočjo izkustvenega učenja lahko učenci znanje pridobivajo iz realnega življenja na podlagi oprijemljivih, konkretnih izkušenj. Prav na podlagi omenjenih dejstev lahko učenci spoznajo kulturno zapuščino naših prednikov, z dnevom na kmetiji pa pridobijo izkušnje na področju timskega dela, sodelovanja, reševanja problemov, obenem pa uresničimo cilje iz učnega načrta pri predmetu družba v 4. razredu. V teoretičnem delu magistrske naloge se najprej osredotočimo na opredelitev samega predmeta družba, splošne in operativne cilje, standarde znanja, didaktična priporočila ter metode izvajanja pouka. Sledi utemeljitev kulturne dediščine, življenja na kmetiji nekoč – vse od dela pa do razvedrila in prehrane. V praktičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na načrtovanje (ki vključuje tudi obširne učne priprave), izvedbo in evalvacijo dneva na kmetiji. Dan smo začeli z uvodno uro v šoli, nadaljevali z ogledom Vešnerjeve domačije, izvedli smo delavnice starih kmečkih opravil ter zaključek v šoli. Učenci so ves čas izpolnjevali mapo z učnimi listi, ob koncu pa so zapisali svoje vtise, mnenja, razmišljanje, ki so odražali njihove občutke o dogodku ter pripomogli k oblikovanju zaključkov magistrske naloge.
Ključne besede: kulturna dediščina, stara kmečka opravila, ljudski običaji, 4. razred, pouk izven učilnice
Objavljeno v DKUM: 30.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (5,97 MB) |
7. Didaktika : Med dediščino preteklosti in sodobnim utripom učenja in poučevanja, zbornik povzetkov2025, zbornik Opis: Zbornik povzetkov konference prinaša raznolike in aktualne prispevke s področja vzgoje in izobraževanja. V osrednjem delu so predstavljene teme refleksije učiteljev, procesno usmerjenega študija ter sodobnih izzivov visokošolske didaktike. Razprave se dotikajo tudi stresa in izgorelosti učiteljev ter participacije študentov v akademskem odločanju. V sklopu specialnih didaktik avtorji obravnavajo pomen kulturne dediščine, matematične koncepte, zgodovinsko poučevanje in praktične vidike pouka biologije. Prispevki o jezikovnem pouku izpostavljajo pomen kritičnega branja, jezikovne politike in metodike. Sekcija o pouku izpostavlja sodobne didaktične pristope, pouk na prostem ter teoretske modele. Zadnji sklop vključuje prispevke o svetovalnem delu, umetnosti v izobraževanju ter izzivih pri izobraževanju odraslih. Skupno zbornik odraža preplet teoretskih uvidov in praktičnih rešitev za izboljšanje kakovosti izobraževalnega procesa.
Ključne besede: refleksija učiteljev, visokošolska didaktika, procesno usmerjen študij, participacija študentov, specialne didaktike, pouk, svetovalno delo, kulturna dediščina, poučevanje jezikov, didaktične metode, izobraževanje odraslih, kakovost izobraževanja
Objavljeno v DKUM: 20.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
 Povezava na datoteko |
8. Sodelovalno učenje pri pouku družbe na primeru učne poti po mestu Žalec : magistrsko deloKristina Žagar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo sodelovalnega učenja pri pouku družbe na primeru učne poti po mestu Žalec. V teoretičnem delu je predstavljen pomen sodelovalnega učenja kot pedagoškega pristopa, ki spodbuja aktivno vključenost učencev, krepi njihove socialne in kognitivne veščine ter omogoča trajnejše pridobivanje znanja. Opisana so načela sodelovalnega učenja, prednosti in izzivi njegove uporabe ter pomen izkustvenega učenja izven učilnice. Sodelovalno učenje v kombinaciji z učno potjo spodbuja večjo motivacijo učencev, boljše razumevanje učne snovi ter razvijanje kritičnega mišljenja in timskega dela. Praktični del se osredotoča na načrtovanje in izvedbo učne poti po mestu Žalec, pri čemer učenci skozi raziskovanje lokalnega okolja pridobivajo znanja o družbenih in zgodovinskih vidikih kraja. Predstavljene so aktivnosti za 4. in 5. razred osnovne šole, ki temeljijo na sodelovalnem učenju ter vključujejo delo v skupinah, problemske naloge in uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Dejavnosti so sestavljene tako, da omogočajo implementacijo sodelovalnih struktur pri pouku družbe in spodbujajo uporabo aktivnih učnih metod v izobraževanju.
Ključne besede: sodelovalno učenje, učna pot, družba, kulturna dediščina, mesto Žalec
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (5,18 MB) |
9. Primer ekskurzije po rudarskem delu Zagorja ob Savi za učence 3. razreda : magistrsko deloBlažka Skerbinek, 2025, magistrsko delo Opis: Ekskurzija kot oblika pouka izven učilnice omogoča neposredno in izkustveno učenje, kar prispeva k boljšemu razumevanju vsebine ter spodbuja raziskovalno in sodelovalno učenje.
Namen magistrskega dela je bil načrtovati, izvesti in evalvirati ekskurzijo po rudarskem delu Zagorja ob Savi za učence 3. razreda osnovne šole ter pridobiti mnenja in stališča tretješolcev, ki so se ekskurzije udeležili.
Mnenja in stališča učencev 3. razreda, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika po opravljeni ekskurziji kažejo na to, da tretješolci dojemajo ekskurzijo kot pozitivno izkušnjo, saj so vsi učenci ekskurzijo ocenila kot zanimivo in poučno, pri čemer so izpostavili predvsem obisk Rudarskega muzeja, kjer so si lahko ogledali rudarsko opremo in se sprehodili skozi simulacijo rudnika.
Njihovo mnenje je, da je takšna oblika pouka zanimivejša, so na njej bolj aktivni in z njo pridobijo kakovostnejše in dolgotrajnejše znanje.
Ključne besede: ekskurzija, rudarstvo, Zagorje ob Savi, 3. razred, kulturna dediščina
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (5,79 MB) |
10. Stališča učiteljev in učencev 4. ter 5. razredov o projektu Kulturni dnevnik : magistrsko deloLara Smeh, 2025, magistrsko delo Opis: Kulturni dnevnik je projekt, ki osnovnošolcem omogoča spoznavanje kulture izven klasičnega učnega okolja. Učenci v okviru projekta obiskujejo različne kulturne ustanove, delavnice in dogodke, kar prispeva k pridobivanju novih znanj ter razvoju različnih spretnosti. Zaradi prepoznanih pozitivnih učinkov projekta smo raziskali mnenja učencev in njihovih učiteljev. V ta namen smo anketirali 31 učiteljev in 314 učencev 4. in 5. razredov, ki so se udeležili projekta. Rezultate smo obdelali s statističnim programom SPSS. Izsledki raziskave so pokazali, da so bili tako učitelji kot učenci po končanem projektu s projektom zelo zadovoljni, saj so prepoznali številne pozitivne učinke. Učenci so visoko ocenili vpliv delavnic, posamezne delavnice, pripravljenost za samostojne obiske kulturnih ustanov in priporočila prijateljem. Učitelji pa so izpostavili izboljšanje kulturnega razumevanja pri učencih, saj so ti skozi projekt pridobili vpogled v nove kulturne vidike, v delovanje kulturnih ustanov, se naučili kulturnega bontona in najpomembneje – širili so obzorja. Prav tako so učitelji pozitivno ocenili tudi vpliv delavnic na učence. Ena izmed pomembnejših ugotovitev skozi raziskovanje je, da so si učenci najbolj zapomnili tiste delavnice, ki so jim omogočile neposredno praktično izkušnjo in aktivno sodelovanje.
Ključne besede: izkustveno učenje, pouk izven učilnice, kulturno-umetnostna vzgoja, kulturna dediščina, kulturni dnevnik
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,35 MB) |
