1. PRIMERJALNA ANALIZA POSLOVNIH KULTUR NEMČIJE IN JAPONSKEPetra Pajek, 2015, diplomsko delo Opis: Poslovna kultura predstavlja pomemben dejavnik po celem svetu. Poznavanje poslovne kulture je zelo pomembno, posebej za tista podjetja, ki vstopajo na tuji trg. V našem primeru sta to Nemčija in Japonska.
Na poslovno kulturo vplivajo družbena struktura, jezik, religija, vrednote in prepričanja, materialna kultura in estetika.
Nemci so znani po tem, da so delovni in natančni. Zelo cenijo točnost. Komunicirajo odprto in odkrito. Najraje imajo, da z njimi vzpostavimo čim več pisne komunikacije. Radi načrtujejo in se strogo držijo sestankov. Pozdravljajo se s stiskom roke, vendar velja, da ženska prva ponudi roko. Imenovanje po imensko uporabljajo samo med dolgoletnimi prijatelji. Moški in ženske so v službi oblečeni v formalna in konservativna oblačila.
Japonci govorijo počasi in komunicirajo neverbalno. Velik poudarek dajejo na točnost. Pozdravljajo se s tradicionalnim poklonom ali s stiskom roke. Na Japonskem se običajno ne uporabljajo imena, ampak jih naslavljajo s priimki. Moški in ženske so običajno oblečeni v konservativna oblačila. Imajo pa tudi tradicionalno obleko, ki se imenuje kimono. Pogosteje jo oblečejo ženske za svečane priložnosti.
Ključne besede: poslovna kultura, komunikacija, modeli medkulturnih razlik, Nemčija, Japonska
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (812,07 KB) |
2. Vpliv kulture, etike in verodostojnosti na uspešnost podjetja Elektro Maribor d.d.Tjaša Smogavc, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu raziskujemo vpliv kulture, etike in verodostojnosti na uspešnost izbranega podjetja Elektro Maribor d. d., ki se ukvarja z distribucijo električne energije. Dejavniki, ki smo jih preučili, so temeljne vrednote podjetja, tip kulture in tip klime podjetja, moč kulture ter neformalni in formalni dejavniki uveljavljanja verodostojnosti. Vpliv dejavnikov na uspešnost podjetja smo analizirali pomočjo izbranih ekonomskih in neekonomskih kazalnikov uspešnosti.
Ključne besede: kultura, verodostojnost, etika, vrednote, uspešnost podjetja
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (3,98 MB) |
3. Organizacijska kultura v revizijskem podjetjuPia Bratkovič, 2024, diplomsko delo Opis: Organizacijska kultura predstavlja skupek vrednot, norm in praks, ki urejajo vedenje in odnose znotraj organizacije. Organizacijska kultura je razširjen pojem, ki se obravnava na različne načine. To diplomsko delo se ukvarja s tematiko, kaj predstavlja organizacijsko kulturo v revizijskem podjetju in kakšna je njena vloga. Obravnavana tema organizacijske kulture v revizijskih podjetjih se osredotoča na oblikovanje in vzdrževanje te kulture, ki ima še posebej pomembno vlogo zaradi visoko reguliranega revizijskega okolja, kjer je potrebno upoštevati predpisane spreminjajoče se standarde in etičnost. Na podlagi predhodnih tujih raziskav v povezavi s to tematiko je predstavljen splošni model organizacijske kulture v reviziji, vrste organizacijskih kultur in klim, ki jih lahko zasledimo v revizijskem podjetju. Sledi predstavitev vpliva kulture in klime na kakovost revidiranja, v povezavi s kulturo in uspešnostjo revizijskega podjetja, predstavitev vloge komunikacije, mehanizma upravljanja zaposlenih in pomen preveritve organizacijske kulture v revizijskih podjetjih. Diplomsko delo ima dve hipotezi, ki smo ju tudi potrdili na podlagi proučitve ugotovitev preteklih raziskav. Pozitivna organizacijska kultura ima v revizijskem podjetju pozitiven vpliv na zavzetost zaposlenih, obseg storitev, ki jih revizijsko podjetje opravlja. Pozitivna organizacijska kultura v revizijskem podjetju je povezana z večjim obsegom storitev, ki jih opravlja revizijsko podjetje. Na podlagi teoretičnih spoznanj na to temo smo prišli do sklepa, da revizijska podjetja z močnimi in pozitivnimi organizacijskimi kulturami pogosteje širijo obseg svojih storitev, saj taka kultura spodbuja inovacije, izboljšuje kakovost storitev in povečuje zadovoljstvo strank. Na podlagi raziskave smo prišli do sklepa, da ima organizacijska kultura v revizijskih podjetjih ključno vlogo pri oblikovanju vedenja zaposlenih, kakovosti revizijskih storitev in uspešnosti podjetja. Pozitivna organizacijska kultura lahko poveča zavzetost zaposlenih in izboljša kakovost revidiranja. V naši raziskavi, v diplomskem delu, obstajajo nekatere omejitve, kot so omejenost na razpoložljive pretekle raziskave različnih avtorjev, ki so praviloma osredotočene na velika revizijska podjetja in geografsko omejene. Ugotovitve diplomskega dela pripomorejo k boljšemu razumevanju organizacijske kulture v revizijskih podjetjih. Možno je, da se v prihodnje ugotovitve raziskave primerjajo, posplošijo in povežejo s preostalimi revizijskimi podjetji, razišče pa tudi, kako je organizacijska kultura zaznana in predstavljena med zaposlenimi v teh revizijskih podjetjih.
Ključne besede: Organizacijska kultura, revizija, revizor, revizijsko podjetje, zaposleni.
Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,93 MB) |
4. Analiza poslovnih kultur Južne Koreje, Južne Afrike in Katarja s perspektive slovenskih mednarodnih tržnikovMelani Stojnšek, 2024, magistrsko delo Opis: V današnjem času je vpliv globalizacije na vsakdanje življenje posameznika in na potek mednarodnega poslovanja skoraj nemogoče prezreti. Kljub lažjemu vstopu na tuja tržišča se mednarodni tržniki še vedno soočajo z nekaterimi izzivi in ovirami. Ena izmed največjih preprek v mednarodnem poslovanju je premagovanje medkulturnih in jezikovnih ovir. Ne glede na pripravljenost in temeljito raziskavo trga je za mednarodne tržnike še vedno bistvenega pomena poznavanje tujih poslovnih kultur in njihovih običajev. Predvsem pa kulturna občutljivost predstavlja ključne kompetence za uspešna dolgoročna partnerstva in dobre rezultate na mednarodnih trgih.
Pričujoče magistrsko delo je nadaljevanje diplomskega projekta z istim naslovom in nadgradnja že obstoječih rezultatov. V njem raziskujemo ter opisujemo elemente, pomen in vpliv kulture na potek mednarodnega poslovanja. Osredotočamo se predvsem na poslovne kulture Južne Koreje, Južne Afrike in Katarja, pri čemer najprej podrobno opišemo osnovne značilnosti izbranih držav, nato pa se poglobimo v analizo in opis posameznih elementov ter načinov poslovanja južnokorejske, južnoafriške in katarske poslovne kulture. Izbrane poslovne kulture med seboj tudi primerjamo in podrobno analiziramo morebitne podobnosti ter medkulturne razlike. V zadnjem poglavju predstavimo pomen izbranih poslovnih kultur za slovenske mednarodne tržnike in opišemo morebitna potencialna sodelovanja izbranih držav s Slovenijo. Kljub nekaterim podobnostim med izbranimi poslovnimi kulturami gre za dokaj različne države, kjer največjo oviro predstavlja nepoznavanje medkulturnih razlik. Za slovenske mednarodne tržnike je zelo pomembno, da se pred samim vstopom na izbrana tržišča dodobra poučijo o kulturnih raznolikostih in jih obravnavajo z določeno mero previdnosti, saj nobena izmed izbranih kultur medsebojno ni identična ali podobna slovenski poslovni kulturi. Da bi dolgoročno uspešno poslovali, je pomembno, da se te medkulturne razlike prepoznajo, preden mednarodni tržniki vstopijo na svetovne trge. Ključ do dolgoročnega uspeha na južnokorejskem, južnoafriškem in katarskem tržišču je predvsem gradnja zaupanja in ustrezna mera medosebnega spoštovanja.
Ključne besede: poslovna kultura, Južna Koreja, Južna Afrika, Katar, mednarodno poslovanje
Objavljeno v DKUM: 08.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,89 MB) |
5. Analiza elementov standardiziranega sistema managementa inoviranjaAndrija Milić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo elementov standardiziranega sistema vodenja inovacij, predvsem v kontekstu uporabe standarda SIST EN ISO 56002:2021. Raziskava se ukvarja z vprašanjem, kako standardi ISO in struktura na visoki ravni (HLS) vplivajo na učinkovitost upravljanja inovacij v sodobnih organizacijah. Ključni cilji dela so bili pregled znanstvene in strokovne literature, analiza ključnih elementov sistema upravljanja inovacij, identifikacija pristopov upravljanja inovacij v podjetjih in oblikovanje praktičnih smernic za izboljšanje inovacijskih procesov. Raziskava poudarja, da je inovativnost temeljni dejavnik trajnostne rasti, konkurenčnosti in družbenega razvoja organizacij. Z metodo vsebinske analize, študij primerov ter analize in sinteze je bilo ugotovljeno, da sistemsko uvajanje standarda SIST EN ISO 56002:2021 prispeva k večji vpetosti inovacij v strateške cilje podjetja, kar ima za posledico izboljšanje konkurenčno prednost na trgu. Poleg tega prispevek izpostavlja pomen inovacijske kulture, strateške naravnanosti, prilagodljivosti in sistemskega pristopa za uspešno izvajanje inovacijskih strategij. V zaključku raziskave je predlagano nadaljnje raziskovanje možnosti za izboljšanje inovativnih sposobnosti podjetij s pomočjo standardiziranih sistemov za upravljanje inovacij.
Ključne besede: management inovacij, SIST EN ISO 56002:2021, struktura visoke ravni, inovacijski procesi, sistematično uvajanje, konkurenčna prednost, trajnostni razvoj, prilagodljivost, strateško usmerjanje, kultura inovacij, standardizacija, upravljanje inovacij
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,93 MB) |
6. Dinamika dela v revizijski ekipiJasmina Hobot, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je preučiti vpliv organizacijske kulture revizijskega podjetja na posameznika, revizijsko ekipo in njene člane ter organizacijo dela. Diplomsko delo temelji na raziskovanju ugotovitev različnih avtorjev iz preteklih raziskav, in sicer pri velikih štirih revizijskih podjetij (angl. Big 4 audit firms), ki veljajo za velika podjetja s področja revizije, računovodstva in poslovnega svetovanja. V diplomskem delu smo se tako omejili izključno na izvajanje revizijske dejavnosti. Diplomsko delo začnemo s predstavitvijo razlike med profesionalizmom in komercializmom v revizijskem podjetju, vplivom etične kulture na podjetje kot celoto, na ekipo in na vsakega posameznika. Opredelili smo možne načine pridobivanja znanja v revizijskem podjetju. Nato smo predstavili temeljna revizijska načela in nevarnosti zanje. Opredelimo tudi pojem revizijske ekipe, posamezne ravni članov v revizijski ekipi, ki so izoblikovani v obliki hierarhične lestvice. V nadaljevanju diplomskega dela opredelili pojem dinamike dela v revizijski ekipi in predstavili možne dejavnike, ki vplivajo na samo izgradnjo. Na dinamiko dela v revizijski ekipi vpliva možnost kariernega napredovanja članov v revizijski ekipi, velik vpliv ima tudi sama motivacija in dejavniki odhoda članov revizijske ekipe. Na podlagi proučitev smo zapisali možne predloge, ki lahko vplivajo na izboljšanje dinamike dela v revizijskem podjetju. Možni dejavniki za izboljšavo dinamike dela so ozaveščanje zaposlenih o pomenu organizacijske kulture v revizijskem podjetju, razglabljanje o napakah v poslih revizije, povezovanje članov revizijske ekipe, nudenje dodatnega izobraževanja, nagrajevanje ipd. Omejitev diplomskega dela je, da nismo delovali oz. ne delujemo v revizijskem podjetju oz. nismo pridobili vpogleda v delovanje revizijskih podjetij velike četverice. Na podlagi pregleda ugotovitev iz preteklih raziskav smo preverjali hipoteze. V diplomskem delu prvo hipotezo, da na dinamiko dela v revizijski ekipi ima vpliv možnost hitrega kariernega napredovanja posameznih članov revizijske ekipe v reviziji, nismo ne potrdili ne ovrgli. Drugo hipotezo, da na dinamiko dela v revizijski ekipi ima vpliv odhod članov revizijske ekipe, pa smo potrdili. V bodoče bi se lahko usmerili v raziskovanje na praktičnih primerih dinamike dela v revizijski ekipi v posameznem revizijskem podjetju z namenom raziskovanja dejavnikov, ki vplivajo na dinamiko dela.
Ključne besede: Revizija, revizijsko podjetje, ekipa, zaposleni, revizijski partner, kultura, dinamika.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,30 MB) |
7. Vodenje v različnih kulturah - primerjava slovenije, francije, kitajske in amerikeNuša Štelcar, 2024, diplomsko delo Opis: Uspeh podjetja je odvisen od samega vodje, njegovih stilov ter motivacije, ki jo prenaša na svoje zaposlene. Ker nobena organizacija ne more delovati brez dobrih zaposlenih, še posebej spodbujamo skupinsko delo, pri katerem so zaposleni produktivnejši in bolj motivirani, pomembno vlogo pa predstavljajo tudi odnosi med zaposlenimi ter odnosi med zaposlenimi in vodjo. Ključ uspeha prav tako predstavlja komunikacija, ki se oblikuje v podjetju, kar nato posledično vpliva tudi na komuniciranje in uspeh s tujimi organizacijami. Poslovanje s tujimi organizacijami pa zahteva veliko znanja na področju medkulturnega poslovanja oziroma vodenja ter komuniciranja, saj lahko le tako računamo na dober uspeh v poslovanju s to organizacijo. Zato je dobro, da se o kulturi, iz katere prihajajo ljudje, s katerimi nameravamo skleniti kak posel, dobro pozanimamo oziroma jo preučimo, da ne povzročimo nepotrebnih konfliktov pri poslovanju. Pozanimamo se torej o stilu vodenja, ki se ga poslužujejo v dani kulturi, poznati moramo načine motiviranja zaposlenih ter prakticiranje skupinskega dela v določeni kulturi, preučimo verbalno in neverbalno komuniciranje, formalno in neformalno ter razlike, ki se pojavljajo pri odnosu vodja–podrejeni in obratno. Na podlagi tega, bomo s pomočjo izbranih primerjalnih kriterijev prišli do želenih razlik, ki jih je treba pri poslovanju poznati. Diplomsko delo temelji na razlikah poslovanja s Slovenijo, Kitajsko, Francijo in Ameriko. Na podlagi izbranih kriterijev bomo lahko na koncu razbrali, na katerih področjih so si države podobne in v čem se razlikujejo oziroma katere razlike med njimi je smotrno poznati, če poslujemo z izbrano državo. Očitne razlike opazimo že pri stilu vodenja med Slovenijo in ostalimi državami, saj je vodenje v Sloveniji večinoma usmerjeno v timsko delo in medsebojno sodelovanje, kjer je vodja sicer avtoriteta, ampak vseeno deluje kot del ekipe, ki spodbuja odprto komunikacijo. Nasprotno je pri ostalih državah, zlasti Kitajski, ki sicer izrecno deluje v timih, vendar temelji na strogi hierarhiji. Podobno velja za Francijo in Ameriko, kjer je velik pomen na strogi avtoriteti in njenem vzdrževanju. Velika razlika se kaže tudi v motiviranju pri Kitajcih, kajti slednje najbolj motivirajo prehrambni izdelki, ki jih dobijo glede na položaj v podjetju. Takšen način motiviranja bi v Sloveniji, Franciji in Ameriki veljal za precej slabega. Med omenjenimi tremi državami pa se da opaziti kar precej podobnosti v motiviranju zaposlenih. Te se kažejo v denarnih nagradah, raznih ugodnostih, izobraževanjih, pohvalah ipd.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, vodja, motivacija, komuniciranje, kultura, Slovenija, Kitajska, Francija, Amerika
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,12 MB) |
8. Policentrična regeneracija mesta: urbana kultura za mlade : magistrsko deloTina Liesbeth Van der Auwera, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se osredotočam na koncept policentrične regeneracije mesta Maribor z implementacijo inovativnih prostorov za urbano kulturo za mlade. Maribor, kot pomembno študentsko središče, že zdaj ponuja raznoliko urbano kulturno dogajanje, vendar obstaja pomanjkanje prostorov, kjer bi mladi lahko razvijali svoje kreativne potenciale. Cilj dela je identifikacija potencialnih lokacij v makro-enotah mesta Maribor, ki bi ustrezale kriterijem za vzpostavitev ter zasnova centrov urbane kulture za mlade na treh izbranih lokacijah.
Ključne besede: urbanizem, arhitektura, urbana regeneracija, urbana kultura za mlade
Objavljeno v DKUM: 23.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 128
Celotno besedilo (130,49 MB) |
9. Stili vodenja in zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvenem zavodu in gospodarski družbiPetra Škrjanc, 2024, magistrsko delo Opis: V današnjem času je v zdravstvenih zavodih in gospodarskih družbah še vedno veliko nerešenih problemov, ki so povezani s človeškimi viri. Na kakovost dela vplivajo vse sposobnosti posameznika, ki implementira v svoje delo energijo, zanesljivost, pripadnost ter tudi nadarjenost, ustvarjalnost in domišljijo. Pomembna je motiviranost zaposlenih, da znajo svoje znanje deliti, timski duh in ciljna usmerjenost. Problemi se kažejo z nizko uspešnostjo zaposlenih, fluktuacijo ter njihovim nezadovoljstvom. Omenjeno in nastala situacija lahko vplivajo na organizacijsko kulturo, za katero je pomemben tudi stil vodenja.
V teoretičnem delu magistrske naloge z deskriptivno metodo opredeljujemo pojem stila vodenja, organizacijske kulture in zadovoljstva zaposlenih. Opredelimo oblike stilov vodenja, organizacijsko kulturo in prikažemo, kako stil vodenja in organizacijska kultura vplivata na zadovoljstvo in uspešnost zaposlenih.
V empiričnem delu z uporabo anonimnih vprašalnikov ugotavljamo:
• kateri stil vodenja uporabljajo v zdravstvenem zavodu in katerega v gospodarski družbi;
• opredelimo ključno vedenje in lastnosti vodenja ter učinkovitosti, ki vplivajo na zadovoljstvo posameznika;
• katero obliko organizacijske kulture uporabljajo v zdravstvenem zavodu in v gospodarski družbi in njun vpliv na zaposlene.
Analizo in rezultate predstavljamo v grafih in tabelah s pomočjo uporabe računalniškega programa Microsoft Excel in SPSS.
Rezultati kažejo, da izmed treh izpostavljenih stilov vodenja, demokratičnega, avtoritarnega in laissez-faire stila vodenja, demokratični stil vodenja povečuje zadovoljstvo zaposlenih. Zaposleni se ob tovrstnem stilu vodenja počutijo cenjeni in vključeni v proces odločanja, kar vodi do večje motivacije zaposlenih in uspešnosti pri delu. Z merjenjem organizacijske kulture so rezultati pokazali, da nima neposrednega statističnega vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Raziskava je pokazala, da so pomembnejši dejavniki odnosi med zaposlenimi, komunikacija in podpora vodij. Zadovoljstvo zaposlenih je v gospodarski družbi in zdravstvenem zavodu ključni dejavnik uspešnosti obeh organizacij. Zadovoljni zaposleni izkazujejo večjo motiviranost, zavzetost in uspešnost pri svojem delu. Pomembno je, da vodje in organizacije vlagajo v zaposlene in jih nadalje motivirajo in nagrajujejo.
Ključne besede: stili vodenja, uspešnost zaposlenih, organizacijska kultura, zadovoljstvo pri delu
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 42; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,46 MB) |
10. Pomembnost razvoja digitalne organizacijske kulture za organizacije v sodobnem časuMateja Topolovec, 2024, magistrsko delo Opis: V sodobnem poslovnem okolju, ki ga zaznamujejo hitre tehnološke spremembe in digitalizacija, postaja razvoj digitalne organizacijske kulture ključnega pomena za uspešnost in konkurenčnost organizacij. Prilagodljivost, inovativnost, sodelovanje, zadovoljstvo zaposlenih, krepitev digitalnih kompetenc in izboljšanje poslovnih rezultatov so le nekateri izmed pozitivnih vplivov digitalne kulture. Organizacije, ki se zavedajo teh prednosti in vlagajo v razvoj digitalne kulture, bodo bolje pripravljene na izzive prihodnosti in bodo lahko uspešno konkurirale na globalnem trgu. Vlaganje v digitalno kulturo je tako strateška naložba, ki prinaša dolgoročne koristi za organizacijo in njene zaposlene.
Magistrsko delo obravnava izjemno aktualno temo oblikovanja digitalne organizacijske kulture v sodobnih podjetjih. V dobi hitrega tehnološkega napredka in digitalne transformacije se veliko organizacij sooča z izzivom, kako se prilagoditi novim razmeram, ohraniti konkurenčnost in spodbuditi inovacije. Problem, ki ga raziskava naslavlja, je pomanjkanje zavedanja o pomembnosti digitalne kulture in posledic, ki jih ima neupoštevanje teh trendov za rast in razvoj podjetij. Predmet obdelave v magistrskem delu je analiza, kako digitalna organizacijska kultura vpliva na delovanje organizacij ter kako ta vpliva na inovativnost in ustvarjalnost. Ravno tako preučujemo vlogo vodstva pri oblikovanju le-te. V ta namen smo se osredotočili na različne vidike organizacijske kulture, njen zgodovinski razvoj, tipologije, dejavnike, ki vplivajo na njeno oblikovanje ter izzive in težave, s katerimi se soočajo podjetja pri njenem upravljanju. Posebno pozornost smo namenili vplivu digitalizacije na organizacijsko kulturo, opredelitvi pojma digitalizacije, njenemu razvoju ter pomenu v sodobni družbi. V povezavi z digitalizacijo smo tako opredelili nastanek nove digitalne organizacijske kulture. Predstavili smo tudi uspešne poslovne prakse iz tujine, ki delujejo v sklopu digitalne organizacijske kulture.
V empiričnem delu smo teoretične ugotovitve podkrepili s študijo primera slovenskega podjetja Intera d.o.o., ki je primer podjetja z izrazito digitalno organizacijsko kulturo. Intervjuji z vodstvom in dvema zaposlenima so razkrili, kako pomembno je vodenje pri oblikovanju in vzdrževanju digitalne kulture. Ugotovili smo, da ustvarjalno delovno okolje, ki ga podpira digitalna kultura, bistveno prispeva k večji stopnji inovativnosti in konkurenčnosti podjetja. Dobljeni rezultati kažejo, da je prehod na digitalno organizacijsko kulturo nujen za uspešno delovanje podjetij v sodobnem poslovnem okolju. Digitalna kultura, ki temelji na odprtosti, sodelovanju in aktivni uporabi novih tehnologij, omogoča podjetjem, da se hitreje prilagajajo tehnološkim spremembam in učinkoviteje odgovarjajo na tržne izzive. Poleg tega spodbuja kreativnost in inovacije, kar dodatno povečuje konkurenčnost podjetij. Ugotovili smo torej, da brez aktivne vloge in predanosti vodstva ni mogoče uspešno vzpostaviti digitalne organizacijske kulture. Vodstvo mora spodbujati spremembe, ustvarjati odprto in sodelovalno delovno okolje ter vključevati nove tehnologije v vsakodnevne procese. Prav tako je ustvarjalno delovno okolje identificirano kot pomemben gradnik digitalne organizacijske kulture, ki podpira inovacije. Podjetje Intera d.o.o. je primer dobre prakse, ki dokazuje, kako digitalna kultura lahko pozitivno vpliva na uspešnost in rast podjetja.
Na podlagi raziskave lahko zaključimo, da digitalna organizacijska kultura ni le trend, temveč nuja za sodobna podjetja, ki želijo ostati konkurenčna in inovativna. S tem magistrskim delom smo prispevali k boljšemu razumevanju pomembnosti digitalne kulture in podali smernice, kako jo uspešno oblikovati in vzdrževati, kar je ključno za dolgoročni uspeh podjetij v digitalni dobi.
Ključne besede: organizacijska kultura, digitalizacija, digitalna organizacijska kultura, sodobni čas, tehnološka podjetja, informacijska tehnologija, konkurenčnost, inovativnost.
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 71
Celotno besedilo (2,24 MB) |
