| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 728
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena kulture varnosti živil na osnovi znanja vedenja in odnosa zaposlenih v gostinstvu : magistrsko delo
Biserka Keramitchievska, 2024, magistrsko delo

Opis: Slaba kultura varnosti hrane je vedno večji dejavnik tveganja za izbruhe bolezni, ki se prenašajo s hrano. Ocena kulture varnosti hrane je pomembno orodje za analizo znanja o varnosti hrane in vedenja zaposlenih pri delu z živili. Vzpostavitev pozitivne kulture varnosti hrane med zaposlenimi v gostinstvu zahteva zavzetost vodstva, odnos zaposlenih glede varnosti hrane, organizacijske in administrativne značilnosti prehranskega obrata, zavedanje o tveganju in upoštevanje izgorelosti zaposlenih. Namen magistrskega dela je bil s pregledom literature in z uporabo polstrukturiranega intervjuja oceniti kulturo varnosti hrane na osnovi znanja in odnosa zaposlenih v gostinstvu na vzorcu zaposlenih pri delu z živili v gostinski dejavnosti. V raziskavi je sodelovalo 11 zaposlenih v gostinstvu (dve ženski in devet moških). Vsi so imeli več kot osem let delovnih izkušenj. S pomočjo kvalitativne vsebinske analize smo pridobili tri teme: zagotavljanje varnosti hrane, dejavniki, ki vplivajo na kulturo varnosti hrane, in izzivi pri zagotavljanju pozitivne kulture varnosti hrane. Na podlagi pregleda strokovnih in znanstvenih objav ter polstrukturiranih intervjujev smo ugotovili, da je treba dvigniti raven kulture varnosti hrane v izbranih restavracijah in da se intervjuvanci načeloma zavedajo pomembnosti elementov zagotavljanja varnosti hrane, vendar se držijo pravil predvsem zaradi stalnega nadzora in groženj zniževanja plač. Glavni kuharji imajo visoko znanje o pravilih varnosti hrane, vendar imajo težave pri vodenju novozaposlenih in neizkušenih zaposlenih.
Ključne besede: varnost hrane, kultura varnosti hrane, tveganja, ocena kulture varnosti hrane
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 76; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (870,40 KB)

2.
Organizacijska kultura : pojmovanje, evolucija in merjenje od industrijske revolucije do digitalne dobe
Petra Robnik, Barbara Pavlakovič, Marko Ferjan, 2020, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Namen prispevka je pojasniti izvor in razvoj koncepta organizacijske kulture, njen pomen ter metode merjenja. Najprej kronološko predstavljamo pojmovanje organizacijske kulture v različnih obdobjih razvoja organizacij. Koncept organizacijske kulture se je pojavil v začetku 20. stoletja in izhaja iz paradigme organizacijskega vedenja. Razumevanje organizacijske kulture se je spreminjalo vzporedno s stopnjo razvoja organizacij. Današnje razumevanje organizacijske kulture izhaja iz teorije socialne identitete. Globalizacija ni bila zadnja sprememba poslovnega sveta. Opažamo, da se svet spreminja še naprej. Menimo, da bo eno ključnih vprašanj organizacijske kulture prihodnosti vprašanje odnosa do varnosti. Pojav in razvoj organizacijske kulture ima povsem ekonomsko ozadje. Zmotno je prepričanje, da so motivi organizacij za razvoj kulture moralno-etične narave. Raziskovali smo organizacijsko kulturo športnih in turističnih organizacij. Zanimalo nas je, ali med njimi obstajajo razlike. Uporabili smo vprašalnik GLOBE. Opravili smo spletno anketiranje. Analiza je pokazala, da med preučevanima organizacijama obstajajo statistično značilne razlike. Športni klubi bolj spoštujejo moč in avtoriteto, se izogibajo negotovosti, bolj so usmerjeni v uspešnost. Turistična združenja bolj spoštujejo enakost spolov.
Ključne besede: organizacijska kultura, GLOBE, športne organizacije, turistične organizacije, organizacijsko vedenje
Objavljeno v DKUM: 29.01.2024; Ogledov: 76; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (6,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Vpliv organizacijske kulture in organizacijske klime na zadovoljstvo zaposlenih pri delu
Davor Čaušević, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali organizacijsko klimo, organizacijsko kulturo in zadovoljstvo zaposlenih pri delu. V prvem, teoretičnem delu naloge, smo se ukvarjali z opredeljevanjem konceptov organizacijske kulture, organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih pri delu. Vsak koncept smo predstavili posebej, analizirali in citirali definicije različnih avtorjev ter njihovo opredelitev dejavnikov, ki vplivajo na vsak od posameznih konceptov. Na koncu smo analizirali teoretične vidike povezav omenjenih treh konceptov, z različnih zornih kotov avtorjev. V drugem delu naloge, praktičnem delu, smo želeli raziskati povezavo konceptov organizacijske kulture, organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih pri delu na konkretnem primeru, v podjetju X. Trenutno stanje v podjetju X je bilo raziskano s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili vsi zaposleni v podjetju. Na koncu, analizirajoč tako teoretična izhodišča kot tudi rezultate, pridobljene v praktičnem delu naloge, smo ugotovili močan vpliv organizacijske kulture in organizacijske klime na zadovoljstvo zaposlenih pri delu. Na podlagi tega zaključujemo, da se temeljito ukvarjanje z izboljševanjem organizacijske kulture in organizacijske klime lahko močno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih pri delu ter posledično na njihove individualne uspehe in uspehe celotne organizacije
Ključne besede: organizacijska kultura, organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih pri delu
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 98; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (795,17 KB)

4.
EM-KA-CE : 30 let javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor
2023, katalog

Opis: Javni zavod Mladinski kulturni center Maribor, znan tudi pod kratico MKC (em-ka-ce), predstavlja nepogrešljiv del zgodovine odraščanja več generacij mladih v Mariboru. Njegove korenine segajo v šestdeseta prejšnjega stoletja, ko je začel delovati Klub mladih na Orožnovi 2, v naslednjih dveh desetletjih so se v njem odvijale številne dejavnosti za mladino. Leta 1988 se je Klub mladih preimenoval v Klub MKC, leta 1993 pa je bil uradno ustanovljen javni zavod MKC Maribor. Pričujoča publikacija na kratek in pregleden način ob slikovnem materialu podaja bogato zgodovino tega javnega zavoda na področju mladinske kulture in politike. Ob predstavitvi raznolikih programov in projektov, ki obsegajo glasbeno, literarno ter multidisciplinarno umetniško ustvarjanje, galerijske in festivalske dejavnosti, podporo marginalnim družbenim skupinam in mladinski turizem, v njej najdemo še zgodovinske dokumente in medijske odmeve, vezane na delovanje zavoda, ter predstavitev založniške produkcije zavoda. Vse to priča o izjemno pomembni vlogi te institucije pri aktivnemu vključevanju mladih v mestno kulturno in druž­beno življenje.
Ključne besede: Mladinski kulturni center Maribor, zgodovinski pregled, kulturna zgodovina, mladinska kultura, mladinska politika, javni zavodi, Maribor, jubilej, razstavni katalog
Objavljeno v DKUM: 21.12.2023; Ogledov: 223; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (50,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Analiza kulture zagotavljanja varnosti živil med zaposlenimi v gostinskih obratih hitre prehrane
Saša Čonjić, 2023, diplomsko delo

Opis: Moderni način življenja je prinesel nove standarde za vsakega posameznika. Dostopnost informacij in globalizacija sta prinesli veliko novih zahtev in izzive za vse deležnike na gospodarskem trgu. Stremljenje k zdravemu življenju je človeka usmerilo na zdrav način prehranjevanja. Zaradi modernega sloga življenja ljudje v velikih mestih nimajo dovolj časa, da bi svoj obrok pripravili, in je odhod v gostinski obrat vsakodnevni pojav. Želja po zdravem prehranjevanju je prinesla novo področje, ki se imenuje »kultura zagotavljanja varnosti živil«. V okviru diplomskega dela smo proučevali, kateri so ključni dejavniki kulture zagotavljanja varnosti živil. Raziskovalni del je potekal v podjetju, ki sodi med največja gostinska podjetja, in sicer v treh restavracijah, ki imajo dobro razvit sistem usposabljanja zaposlenih, visoke standarde in visoke zahteve po varnosti živil. Pri raziskavi smo uporabili kombinacijo kvantitativnih (anketiranje zaposlenih) in kvalitativnih metod (opazovanje zaposlenih med procesom dela). Rezultati empiričnega dela so nam pokazali, da ima podjetje odličen sistem zagotavljanja varnosti živil na podlagi rednega in dobrega usposabljanja vseh zaposlenih ter dobrega načina motiviranja zaposlenih. Vse to v kombinaciji s timskim delom je prineslo visoko zavest zaposlenih glede zagotavljanja varnosti živil v restavracijah. Naredili smo tudi demografske značilnosti zaposlenih, s čimer smo želeli ugotoviti povezanost z dobrimi rezultati na področju kulture zagotavljanja varnosti živil. Ugotovitev raziskave je, da je za dobre rezultate kulture zagotavljanja varnosti živil poleg usposabljanja in motivacije kot ključne dejavnike treba poskrbeti za moderno tehnologijo, dobro delovno okolje ter produktivna in moderna delovna sredstva in opremo.
Ključne besede: kultura zagotavljanja varnosti živil, usposabljanje zaposlenih, motivacija zaposlenih, varnost živil, standardi in procedure dela.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2023; Ogledov: 209; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

6.
Analiza zveze med osebnimi vrednotami in osebno davčno kulturo glede na percepcijo davčnega sistema v Sloveniji pri računovodjih in neračunovodjih
Aleksandra Hlastec, 2023, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji proučujemo kakšna je zveza med posameznikovimi osebnimi vrednotami in njihovo osebno davčno kulturo. Razumevanje posameznikovega odnosa do davčnega sistema, do etičnosti davčnega utajevanja in posameznikovega davčno skladnega vedenja postaja vse pomembnejše. To potrjuje tudi raziskava OECD o svetovnih vrednot WVS, ki je izpostavila globlji pomen razumevanja davkoplačevalcev in njihovega odnosa do davkov, davčnega sistema, davčne skladnosti in davčnega utajevanja. Po mnenju OECD-ja (2019) je kratkoročno izboljšanje davčne morale mogoče doseči z vedenjskimi ekonomskimi pristopi, medtem ko je dolgoročno potrebnih več strukturnih sprememb za izgradnjo zaupanja in legitimnosti med davkoplačevalci. Temeljni cilj doktorske disertacije je, preveriti osnovno tezo doktorske disertacije «Osebne vrednote davčnih zavezancev – računovodjev in neračunovodjev – so povezane z njihovo osebno davčno kulturo.« Da bi temeljni cilj dosegli, smo si zastavili več raziskovalnih ciljev. Raziskovalni cilji teoretičnega dela doktorske disertacije je bili pregled in proučitev dosedanjih raziskav na področju davčne kulture in njenih gradnikov, oblikovanje izvirne definicije osebne davčne kulture na nivoju posameznika, kar predstavlja izviren in pomemben prispevek k znanosti, proučitev skupine osebnih vrednot in na temelju teoretičnih spoznanj oblikovati izviren model za merjenje povezanosti osebnih vrednot in osebne davčne kulture posameznika. Slednjo smo tudi empirično preverili. Zaključki teoretičnega raziskovanja osebnih in davčnih vrednot posameznika na področju davčne utaje, davčne skladnosti in davčnega sistema so sledeči. Pri proučevanju gradnikov osebne davčne kulture smo spoznali, da so študije v preteklosti temeljile večinoma na makroekonomskem proučevanju, dandanes pa vedno bolj raziskujejo na mikroravni in v ospredje je postavljen posameznik, njegova percepcija, odnosi, družbene vrednote, osebne vrednote, njegovo vedenje. V pregledu literature o osebni davčni kulturi in njenih gradnikih smo ugotovili, da je postalo pomembno tudi vprašanje, kaj motivira posameznika za neko dejanje. S tem ko smo v doktorski disertaciji podali pregled dosedanje svetovne literaturi na področju davčne kulture, davčne skladnosti (vedenjske pristop in obravnava davčnih zavezancev v davčnem sistemu), davčne utaje in davčnega sistema smo ugotovili, da medsebojne povezave med osebnimi vrednotami in gradniki osebne davčne kulture ni proučeval še nihče. Teoretična izhodišča so bila podlaga za oblikovanje izvirnega modela, s pomočjo katerega smo nadalje analizirali zvezo med osebnimi vrednotami in osebno davčno kulturo glede na percepcijo pravičnosti davčnega sistema v Sloveniji pri davčnih zavezancih - računovodjih in neračunovodjih. Raziskavo smo izvedli s pomočjo oblikovanega vprašalnika, pri tem smo za merjenje davčne utaje, davčne skladnosti, davčnega sistema in osebnih vrednot izhajali iz obstoječih merskih instrumentov, katere smo za potrebe doktorske disertacije prilagodili. S tem smo povečali zanesljivost merskega instrumenta, ki smo ga preverjali s Cronbachovim koeficientom alfa. V raziskavi smo uporabili neslučajen vzorec, saj smo vzorčili po principu metode progresivnega podvajanja oziroma snežne kepe. To metodo smo uporabili v naši raziskavi na vzorcu računovodij in neračunovodij. V vzorec je bilo zajetih 202 davčnih zavezancev iz Republike Slovenije. Zajeli smo vse statistične regije na območju in tako povečali razpršenost vzorca. Znotraj skupine davčnih zavezancev smo se omejili na specifične skupine posameznikov po poklici, računovodje in neračunovodje. Oblikovan izvirni model, meri povezanost med skupinami osebnih vrednot (samoizboljšanje, samotranscendenca, odprtost za spremembe in konzervativnost) na eni strani in osebno davčno kulturo posameznika na drugo strani. V model smo vključili tudi moderatorsko spremenljivko posameznikovo percepcijo pravičnosti davčnega sistema. Gre za prvo tako raziskavo pri nas.
Ključne besede: osebna davčna kultura, osebne vrednote, davčni sistem, Slovenija, (ne)računovodje
Objavljeno v DKUM: 29.11.2023; Ogledov: 205; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

7.
Menjavanje osebja v revizijskih podjetjih
Eva Mastnak, 2023, diplomsko delo

Opis: Zaradi pogostega problema visoke stopnje fluktuacije v revizijskih podjetjih je bil namen diplomskega dela ugotoviti in podrobneje preučiti dejavnike, ki vplivajo na revizorjev odhod, vplive (negativne in pozitivne), ki jih ima na revizijsko podjetje po odhodu revizorja, ter kako zmanjšati stopnjo fluktuacije v revizijskem podjetju. Fluktuacija oziroma menjavanje osebja je pojav, ki opisuje odhajanje zaposlenih. Značilna je za vsako podjetje. Določena stopnja fluktuacije je zaželena in normalna, kadar pa začne negativno vplivati na učinkovitost podjetja ter procese dela, pa gre za previsoko stopnjo fluktuacije v podjetju. Obstaja več vrst fluktuacije, nekatere pa se lahko tudi izračunavajo. Vsako podjetje si prizadeva zaposliti ter obdržati uspešne in najboljše zaposlene, da si s tem zagotovi produktivnost ter uspešnost pri doseganju poslovnih ciljev, hkrati pa zmanjša nastanek visokih stroškov zamenjave zaposlenega. Zato je pomembno, da podjetje pozna individualne dejavnike, ki vplivajo na posameznika, da ta zapusti revizijsko podjetje. Nekateri izmed dejavnikov so zadovoljstvo pri delu, stres, slaba delovna klima in manko ugodnosti. Podjetje lahko prepozna znake, ki nakazujejo, da bo zaposleni odšel iz podjetja, še preden ta dejansko odide. Gre za znake, kot so na primer pretirani izgovori ob delovnih obveznostih, čim prejšnje odhajanje z delovnega mesta, očitno pomanjkanje navdušenja ter zanimanja, izkazano manj truda in motivacije ter manj zanimanja za dolgoročne projekte kot običajno. Za podjetje je najbolj optimalno, da najde zase ustrezno ravnotežje oziroma ustrezno stopnjo fluktuacije. Nekateri izmed negativnih vplivov so slabša konkurenčnost podjetja, izguba strank, izguba talentov in izkušenj ter upad produktivnosti. Nekateri izmed pozitivnih vplivov pa so nova znanja, nove izkušnje, omogočeno prednostno notranje napredovanje zaposlenih ter novi zaposleni za manjše plačilo. Obravnavali smo tudi možne predloge za zmanjšanje fluktuacije v revizijskem podjetju, kot so na primer dobro plačilo, nagrajevanje in pohvale zaposlenih, možnosti za strokovno rast in razvoj ter redna krepitev ekipnega duha. Zadrževanje zaposlenih se nanaša na strategije in procese, ki jih podjetje razvija, da obdrži svoje uspešne zaposlene ter zmanjša tveganje menjave zaposlenih oziroma tveganje visoke stopnje fluktuacije. Predlogi, kako v revizijskem podjetju uspešno zadržati zaposlene, so na primer zagotoviti čim nižjo stopnjo fluktuacije zaposlenih, obstoj izkušenih zaposlenih, boljšo izkušnjo revizijske stranke ter boljši ugled podjetja. Raziskovali smo, ali se dejavniki oziroma pričakovanja na delovnem mestu razlikujejo med različnimi generacijami, ter se na koncu nekoliko bolj osredotočili na mlajšo generacijo (generacijo Z). Ugotovili smo, da jim je najbolj pomembno, da imajo dostop do sodobne tehnologije in v kolikor je mogoče, želijo delati v skupinah. V diplomskem delu smo si zastavili tri hipoteze in prva hipoteza je bila, da je pogost razlog za odhod revizorja iz revizijskega podjetja dejavnik nezadovoljstva pri delu. Prvo hipotezo smo potrdili, saj smo na osnovi pregleda literature ugotovili, da je nezadovoljstvo pri delu res eden najpogostejših dejavnikov, ki vplivajo na revizorjevo razvijanje namere po odhodu. Druga hipoteza je bila, da je dejavnik delovne klime v revizijskem podjetju pogost razlog za odhod revizorja. Druge hipoteze nismo ne potrdili ali ovrgli, saj smo na osnovi pregleda literature ugotovili, da je dejavnik delovne klime lahko razlog za odhod ali za zadržanje revizorja. Kadar je klima v podjetju slaba oziroma negativna, bo revizor razvil namero po odhodu, ravno obratno pa takrat, kadar je klima v podjetju dobra oziroma pozitivna. Tretja hipoteza je bila, da menjavanje osebja nima pozitivnega vpliva na revizijsko podjetje. Tretjo hipotezo smo ovrgli, ker smo na osnovi pregleda literature ugotovili, da je pozitivnih dejavnikov več kot negativnih.
Ključne besede: Menjavanje osebja, zadovoljstvo z delom, motivacija, organizacijska kultura, mlajši revizor, mentor, sprememba kariere/poklica.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 187; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (755,96 KB)

8.
Primerjava poslovnih pogajanj v Sloveniji in na Japonskem s študijo primera
Eva Gerold, 2023, magistrsko delo

Opis: Vsak izmed nas je že slišal za besedo pogajanja. Vendar se večina sploh ne zaveda, za kako zahteven proces gre. Veljajo za eno izmed najbolj zapletenih oblik komuniciranja, pri kateri sodelujeta vsaj dve ali več strani. Gre namreč za proces iskanja skupnih interesov, sporazumov in dogovorov, s katerimi bi vse vpletene strani od pogajanj imele čim večji izkupiček. S pogajanji smo se srečali prav vsi. Kot otroci, ko smo starše skušali prepričati, da nam dovolijo sladkarijo ali ko smo na tržnici barantali za ceno zelenjave. Pogajanja se torej dogajajo v zasebnem in tudi poslovnem življenju, kjer smo se lahko znašli v situaciji, ko smo želeli nadrejenega prepričati za višjo plačo. Vendar so pogajanja vse prej kot enostavna. Še posebej zapletena pa so pogajanja v medkulturnem okolju. Ko se srečamo s tujimi poslovneži, nas lahko presneti, kako različna kultura, navade in običaji vplivajo na obnašanje ljudi pri poslovanju. S poznavanjem le-teh se pri poslovanju lahko izognemo morebitnim neprijetnim situacijam in nesoglasjem. Najprej smo definirali, kaj so poslovna pogajanja ter kako potekajo. Pri tem smo predstavili faze pogajanj in kako poteka podpis sporazuma. Zanimalo nas je, kdo je poslovni pogajalec in kakšne so njegove lastnosti. Predstavili smo tudi različne pogajalske stile, taktike in strategije pogajanj, ki jih lahko uporabimo. V naslednjem poglavju smo opredeli poslovna pogajanja v medkulturnem okolju, pri čemer smo ugotovili, da ljudje v današnjem času vedno več potujejo in obiskujejo lokacije, ki so bolj oddaljene, kot smo bili navajeni v preteklosti. Prav zato so mednarodni posli postali nekaj vsakdanjega. Opredelimo jiih lahko na enak način kot pogajanja. Razlikujejo se le v tem, da so pri mednarodnih pogajanjih stranke različnih narodnosti. V drugem delu smo predstavili Japonsko, ki velja za precej drugačno. Ugotovili smo, da gre za otroško državo, z glavnim mestom Tokio. Predstavili smo navade, običaje in kulturo Japonske. Posebej smo se posvetili pogajanjem na Japonskem, kjer smo opredelili značilnosti pogajanj ter kako pri njih potekajo poslovni sestanki. Ugotovili smo, da so Japonci precej zaprti ljudje, ki ne marajo izkazovati svojih občutkov v javnosti. Zelo spoštujejo hierarhijo v podjetju in so zelo skupinsko usmerjeni. Njihove navade in običaji pri poslovanju pa so precej drugačni od evropskih, zato je pred poslovnimi srečanji z njimi pomembno, da jih dobro preučimo. Zanimalo nas je tudi, kakšen je položaj žensk na poslovnem področju, pri čemer smo ugotovili, da so še vedno precej manj cenjene kot moški. Da bi njihovo poslovanje še bolje preučili, smo v nadaljevanju opravili intervju s poslovnežem Simonom Kupljenom, ki je zaposlen pri podjetju Sandvik. Gre za visokotehnološko podjetje, ki izdeluje orodje in opremo za pomoč pri rudarjenju in infrastrukturah. Pri svojem delu pa poslujejo tudi z Japonci. V tretjem delu smo podrobneje predstavili Slovenijo. Prav tako smo opredeli njene osnovne značilnosti. Torej gre za evropsko državo z glavnim mestom v Ljubljani. Podrobneje smo spoznali navade, običaje in kulturo prebivalcev. Zanimalo nas je tudi poslovanje in pogajanja v Sloveniji. Zato smo tudi tukaj preučevali, kako potekajo začetni kontakti in sestanki, na kakšen način komunicirajo, kaj je ključnega pomena pri pogajanjih in kako se poslovanje po navadi zaključi. Ugotovili smo, da so slovenski poslovneži predvsem individualisti, da se na poslovna pogajanja po navadi ne pripravijo tako dobro, kot bi bilo potrebno. V poslih pa je opaziti vedno več žensk, tudi na vodilnih položajih. Zanimalo nas je, kako potekajo poslovna pogajanja med slovenskimi poslovneži. Zato smo se odločili za intervju z Jernejem Okrogelnikom, ki je vodja nabave in prodaje v podjetju Okrogelnik d.o.o. Gre za podjetje, ki se ukvarja s prodaja elektro in gradbenega materiala v poslovalnici v Radljah ob Dravi. Predstavil nam je, kako se v njihovem podjetju pogajajo z drugimi slovenskimi podjetji.
Ključne besede: Mednarodno poslovanje, poslovna pogajanja, pogajalski proces, poslovni pogajalec, taktike pogajanj, Japonska, Slovenija, kultura.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 191; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

9.
Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru : 2019−2023
2023

Opis: Publikacija predstavlja različna področja delovanja Centra v obdobju med letoma 2019 in 2023. Center je spodbujal medgeneracijsko solidarnost, s priznavanjem heterogenosti in raznolikosti znotraj in med starostnimi skupinami, sodelovanje ter socialno kohezijo. Zbrani prispevki sledijo poslanstvu Centra, ki je usmerjeno v e-učenje in e-izobraževanje, skrb za zdravje, inovativen, trajnostni in družbeno odgovoren razvoj okolja ter prikaz potreb starajoče se družbe, kar omogoča dejavno staranje in dvig kakovosti življenja starostnikov. Delovanje Centra je usklajeno s cilji in načeli starosti prijaznih univerz. V prispevkih so predstavljeni različni strokovni in medgeneracijski pogledi na aktualna družbena dogajanja, ki so ključnega pomena za razvoj humane, demokratične družbe. Umetnost in kultura sta nepogrešljivi spremljevalki življenja, zlasti v zreli dobi, ko se potreba po uživanju umetnosti običajno poveča, zato je dragocen tudi prispevek o umetnosti v obdobju zrelosti in nabor spominskih zapisov, ki bogatijo naše delo. Publikacijo dopolnjujejo dela iz poznega opusa zaslužnega profesorja Bojana Golije (1932–2014).
Ključne besede: pametno staranje, starosti prijazna univerza, vseživljenjsko izobraževanje, zdravje, inovativen, trajnostni in družbeno odgovoren razvoj, kultura
Objavljeno v DKUM: 19.10.2023; Ogledov: 310; Prenosov: 5
URL Povezava na datoteko

10.
Analiza možnosti vključevanja slovenskih zdravilišč v »Evropsko pot zgodovinskih termalnih mest« : diplomsko delo univerzitetnega študija
Vera Stepanov, 2023, diplomsko delo

Opis: Evropska pot zgodovinskih termalnih mest je kulturna pot Sveta Evrope, ki neguje in ohranja evropsko zdraviliško tradicijo ter povezuje mesta z zgodovino in tradicijo uporabe termalnih vrelcev. Analiza je pokazala, da Evropska pot zgodovinskih termalnih mest najbolje deluje na lobiranju in mreženju ter povezovanju na evropski ravni in s pomembnimi evropskimi institucijami; promocija zdravilišč je obrobna dejavnost. Slovenija je država z bogato in dolgo zdraviliško tradicijo ter razvitim zdraviliškim turizmom. Kljub temu Slovenija ni del Evropske poti zgodovinskih termalnih mest. Raziskava predstavlja analizo možnosti vključitve Slovenije v Evropsko pot zgodovinskih termalnih mest. Iz izbranega vzorca 15 verificiranih naravnih zdravilišč v Sloveniji lahko le tri kandidirajo za vstop v mrežo. Slovenska zdravilišča slabo poznajo Kulturno pot in prednosti članstva v njej. S pomočjo intervjujev s predstavniki občin, ki bi lahko kandidirale za članstvo v mreži, smo ugotovili interes za vstop v mrežo ter odnos do kulture in tradicije v svojih občinah.
Ključne besede: Evropska pot zgodovinskih termalnih mest, slovenska naravna zdravilišča, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, kultura, tradicija
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 236; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.46 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici