1. Kultura varnosti pri delu v operacijskih dvoranahTeodor Pevec, 2025, doktorska disertacija Opis: Izhodišča in namen raziskave: Bolnikova varnost je postala glavna skrb izvajalcev in kreatorjev zdravstvenega sistema, saj se v Evropi varnostni zapleti zgodijo pri 8 % do 12 % vseh sprejetih bolnikov v bolnišnice.
Metode: Razvili smo slovenski vprašalnik odnosa do varnosti v operacijskih dvoranah in na
istem vzorcu zaposlenih v operacijskih dvoranah v sedmih od deset slovenskih regionalnih bolnišnicah ugotavljali vpliv poklicne skupine in izkušenj na odnos do varnosti. Nadaljevali smo s kvalitativno raziskavo, kjer smo pri predstavnikih poklicnih skupin, ki delajo v operacijskih dvoranah, ugotavljali odnos do incidentne situacije. Na koncu pa preverili, kako se upoštevajo priporočila za uporabo preventivne antibiotične zaščite.
Rezultati: Slovenska verzija vprašalnika odnosa do varnosti v operacijski dvorani vsebuje 28 vprašanj in izkazuje primerne kriterije veljavnosti in zanesljivosti. Pri reševanju incidentov ne pride do pomoči med različnimi profili zaposlenih v operacijski dvorani. Vsi elementi perioperativne antibiotične zaščite so bili pravilno upoštevani pri 82 % bolnikov.
Zaključek: Slovenski vprašalnik o varnostni kulturi v operacijskih dvoranah je dober merilni instrument, in se lahko uporablja tako pri opredelitvi potencialno nevarnih področij za varnost bolnikov kakor za merjenje učinka ukrepov za povečanje kulture varnosti.
Ključne besede: kultura varnosti, vprašalnik, raziskava mešanega tipa, perioperativna antibiotična zaščita
Objavljeno v DKUM: 18.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
 Celotno besedilo (1,55 MB) |
2. Pristopi medicinske sestre - manager pri obvladovanju odklonov in krepitvi kulture varnosti v sistemu kakovosti v zdravstveni dejavnostiTia Zagernik, 2024, magistrsko delo Opis: Odkloni v zdravstvu predstavljajo velik problem, ki lahko pri bolnikih vodijo v pojav zdravstvenih komplikacij, invalidnosti ali smrti in pomembno vplivajo na kakovost zdravstvene obravnave. Namen zaključnega dela je bil raziskati pristope MS – manager pri obvladovanju odklonov v zdravstveni dejavnosti in njihovo vlogo pri gradnji kulture varnosti.
Metode: Izvedli smo pregled literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect, Cochrane Library in dodatno z Google Scholar. Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo ter metode kompilacije, analize in sinteze. Z JBI in MMAT ocenjevalnima lestvicama smo podali kritično oceno člankov. Za prikaz sistematičnega pregleda literature smo uporabili PRISMA diagram.
Rezultati: V pregled in analizo smo vključili 8 člankov - glede na hierarhijo dokazov smo 1 članek umestili v prvi nivo, 2 članka v četrti nivo, 3 v peti nivo in 2 v sedmi nivo. Vsi članki potrjujejo, da je MS – manager, poleg organiziranja ZN in neposrednega dela z bolniki, vpeta v številne aktivnosti, katerih skupni imenovalec je varna in kakovostna oskrba bolnikov, usmerjena k minimiziranju odklonov in njihovih negativnih posledic.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da MS – manager z zagotavljanjem zadovoljivih delovnih pogojev, organiziranjem ZN, standardizacijo dela, odpravljanjem odstopanj, vzpodbujanjem izobraževanja, nudenjem podpore zaposlenim, idr., deluje v vsakodnevni praksi ZN, pri čemer se nenehno sooča z varnostnimi vprašanji in vprašanji, povezanimi s kakovostjo zdravstvene obravnave bolnikov.
Ključne besede: Medicinska sestra – manager, varnostni odklon, kultura varnosti, kakovost v zdravstvu, management
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,11 MB) |
3. Ocena kulture varnosti živil na osnovi znanja vedenja in odnosa zaposlenih v gostinstvu : magistrsko deloBiserka Keramitchievska, 2024, magistrsko delo Opis: Slaba kultura varnosti hrane je vedno večji dejavnik tveganja za izbruhe bolezni, ki se prenašajo s hrano. Ocena kulture varnosti hrane je pomembno orodje za analizo znanja o varnosti hrane in vedenja zaposlenih pri delu z živili. Vzpostavitev pozitivne kulture varnosti hrane med zaposlenimi v gostinstvu zahteva zavzetost vodstva, odnos zaposlenih glede varnosti hrane, organizacijske in administrativne značilnosti prehranskega obrata, zavedanje o tveganju in upoštevanje izgorelosti zaposlenih. Namen magistrskega dela je bil s pregledom literature in z uporabo polstrukturiranega intervjuja oceniti kulturo varnosti hrane na osnovi znanja in odnosa zaposlenih v gostinstvu na vzorcu zaposlenih pri delu z živili v gostinski dejavnosti. V raziskavi je sodelovalo 11 zaposlenih v gostinstvu (dve ženski in devet moških). Vsi so imeli več kot osem let delovnih izkušenj. S pomočjo kvalitativne vsebinske analize smo pridobili tri teme: zagotavljanje varnosti hrane, dejavniki, ki vplivajo na kulturo varnosti hrane, in izzivi pri zagotavljanju pozitivne kulture varnosti hrane. Na podlagi pregleda strokovnih in znanstvenih objav ter polstrukturiranih intervjujev smo ugotovili, da je treba dvigniti raven kulture varnosti hrane v izbranih restavracijah in da se intervjuvanci načeloma zavedajo pomembnosti elementov zagotavljanja varnosti hrane, vendar se držijo pravil predvsem zaradi stalnega nadzora in groženj zniževanja plač. Glavni kuharji imajo visoko znanje o pravilih varnosti hrane, vendar imajo težave pri vodenju novozaposlenih in neizkušenih zaposlenih.
Ključne besede: varnost hrane, kultura varnosti hrane, tveganja, ocena kulture varnosti hrane
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 539; Prenosov: 90
Celotno besedilo (870,40 KB) |
4. Analiza kulture zagotavljanja varnosti živil med zaposlenimi v gostinskih obratih hitre prehraneSaša Čonjić, 2023, diplomsko delo Opis: Moderni način življenja je prinesel nove standarde za vsakega posameznika. Dostopnost informacij in globalizacija sta prinesli veliko novih zahtev in izzive za vse deležnike na gospodarskem trgu. Stremljenje k zdravemu življenju je človeka usmerilo na zdrav način prehranjevanja. Zaradi modernega sloga življenja ljudje v velikih mestih nimajo dovolj časa, da bi svoj obrok pripravili, in je odhod v gostinski obrat vsakodnevni pojav. Želja po zdravem prehranjevanju je prinesla novo področje, ki se imenuje »kultura zagotavljanja varnosti živil«. V okviru diplomskega dela smo proučevali, kateri so ključni dejavniki kulture zagotavljanja varnosti živil. Raziskovalni del je potekal v podjetju, ki sodi med največja gostinska podjetja, in sicer v treh restavracijah, ki imajo dobro razvit sistem usposabljanja zaposlenih, visoke standarde in visoke zahteve po varnosti živil. Pri raziskavi smo uporabili kombinacijo kvantitativnih (anketiranje zaposlenih) in kvalitativnih metod (opazovanje zaposlenih med procesom dela). Rezultati empiričnega dela so nam pokazali, da ima podjetje odličen sistem zagotavljanja varnosti živil na podlagi rednega in dobrega usposabljanja vseh zaposlenih ter dobrega načina motiviranja zaposlenih. Vse to v kombinaciji s timskim delom je prineslo visoko zavest zaposlenih glede zagotavljanja varnosti živil v restavracijah. Naredili smo tudi demografske značilnosti zaposlenih, s čimer smo želeli ugotoviti povezanost z dobrimi rezultati na področju kulture zagotavljanja varnosti živil. Ugotovitev raziskave je, da je za dobre rezultate kulture zagotavljanja varnosti živil poleg usposabljanja in motivacije kot ključne dejavnike treba poskrbeti za moderno tehnologijo, dobro delovno okolje ter produktivna in moderna delovna sredstva in opremo.
Ključne besede: kultura zagotavljanja varnosti živil, usposabljanje zaposlenih, motivacija zaposlenih, varnost živil, standardi in procedure dela.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2023; Ogledov: 468; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,64 MB) |
5. Praktična izvedba sistema upravljanja varnosti v letalski družbi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeSandi Grubelić, 2023, diplomsko delo Opis: Zaradi vse večje pomembnosti letalskih družb in njihovih storitev je pomemben pristop k upravljanju varnosti predvsem z vidika zmanjševanja tveganj in zagotavljanja varnosti vseh, ki so vpleteni v izvajanje in koriščenje letalskih storitev. Zaradi kompleksnosti sistema imajo predvsem manjše letalske organizacije ta sistem slabše razvit, nedelujoč v praksi, oziroma pristop za upravljanje varnosti ni dovolj dobro razdelan.
SMS (angl. Safety Management System – Sistem upravljanja varnosti) vključuje politiko, cilje, načrte, postopke, organizacijo, odgovornosti in druge ukrepe ter opredelitev nevarnosti in trajno upravljanje tveganj, povezanih z dejavnostmi organizacije. Skupni imenovalec je preprečiti oziroma zmanjšati nevarnost, na kar se da še sprejemljivo stopnjo, da ne pride do posledic (incidenti/nesreče).
SMS je pomembno implementirati v letalske družbe, in sicer po točno predpisanih korakih in postopkih, da bi bil učinkovit in bi s tem zagotovil večjo varnost pri delovanju podjetja. V implementacijo sistema varnostnega upravljanja v letalski družb so vključeni vsi, ki so kakor koli vpleteni v delovanje družbe, kar predstavlja celosten proces, ki lahko traja tudi več let ter se vseskozi spreminja in dopolnjuje. Kultura poročanja (angl. Just Culture) je eden izmed ključnih elementov SMS-a, saj spodbuja vse v organizaciji, da poročajo o nevarnih dogodkih, s čimer se zmanjša verjetnost tveganj in temelji na nekaznovanju. Na področju varnosti v letalstvu delujejo različne tako mednarodne kot tudi domače organizacije in agencije, kot so ICAO (angl. International Civil Aviation Organization – Mednarodna organizacija civilnega
letalstva), EASA (angl. European Union Aviation Safety Agency – Evropska agencija za varnost v letalstvu), CAA (angl. Civil Aviation Authority – Uprava za civilno letalstvo). V Sloveniji področje letalstva urejata Zakon o letalstvu (ZLet) in Letalski varnostni program, medtem ko je pristojni organ Ministrstvo za promet Republike Slovenije.
Ključne besede: letalstvo, letalska varnost, kultura poročanja, sistem upravljanja varnosti, implementacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 405; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,71 MB) |
6. Izdelava in vpeljava orodja za preverjanje kulture varnosti hrane v izbranem živilskem podjetju : magistrsko deloVanja Mlinarič, 2022, magistrsko delo Opis: Kultura varnosti hrane vključuje norme, vrednote in prepričanja zaposlenih o procesih in postopkih za zagotavljanje varnosti proizvodov. Izvajanje in izboljševanje kulture varnosti hrane je postalo v Sloveniji obvezno z Uredbo 2021/382 v letu 2021. Podjetja so za izvajanje, ocenjevanje in izboljševanje kulture primorana razviti svoj sistem ali ga povzeti po nekaterih dostopnih modelih. Cilj magistrske naloge je bil razviti orodje za preverjanje kulture varnosti hrane in implementacija le-tega v izbranem živilskem podjetju. V uvodu smo predstavili definicije in zgodovino pojma kulture varnosti hrane, povzeli zahteve zakonodaje in živilskih standardov ter raziskali razloge za prepoznavo in potrebo po vpeljavi kulture varnosti hrane. V eksperimentalnem delu smo na osnovi pregleda literature povzeli orodja in metode za ocenjevanje kulture v drugih podjetjih. Za namen naše raziskave smo izdelali anketni vprašalnik. Kulturo varnosti hrane smo preverjali v šestih vsebinskih sklopih (zavezanost vodstva in komunikacija, zavezanost nadrejenih, usposabljanje, odnosi v podjetju, povratne informacije zaposlenih in kazalniki merjenja varnosti proizvodov). Udeleženci raziskave so trditve ocenjevali s petstopenjsko Likertovo lestvico ocenjevanja oz. strinjanja. Vsi vsebinski sklopi so bili ocenjeni z oceno 4 (strinjam se). Najslabše ocenjene trditve so bile o motivaciji zaposlenih, možnostih napredovanja, nagrajevanju uspešnega dela, sodelovanju pri ustvarjanju dokumentov in vpeljavi tehnologij ter količini dela. S statistično obdelavo podatkov smo dokazali, da spol, vrsta oddelka in pozicija v oddelku vplivajo na oceno kulture varnosti hrane.
Ključne besede: kultura varnosti hrane, varnost hrane, živilska industrija, živilski delavci, anketni vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 1002; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,27 MB) |
7. |
8. ZAPOSLENI KOT DEJAVNIK KAKOVOSTI STORITEV ZDRAVSTVENE NEGA – ŠTUDIJA PRIMERA PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE BEGUNJEDarko Loncnar, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Pričujoče magistrsko delo obravnava zaposlene kot dejavnik kakovosti storitev zdravstvene nege v Psihiatrični bolnišnici Begunje. Cilj magistrskega dela je predstaviti pomen kakovosti, zagotavljanje varnosti in kulturo varnosti v Psihiatrični bolnišnici Begunje. Predstavljen je proces zagotavljanja 24-urne zdravstvene nege, podrobneje pa je prikazan oddelek pod posebnim nadzorom. Z vidika zaposlenih so predstavljene kompetence v zdravstveni negi - EFN direktiva in matrika usposobljenosti. Za opredelitev vpliva zaposlenih na kakovost izvajanja zdravstvene nege je bila izvedena anketa med zaposlenimi v Službi zdravstvene nege in oskrbe. Predstavljen je način razporejanja kadra v Službi zdravstvene nege in oskrbe v Psihiatrični bolnišnici Begunje pred uvajanjem sistema kakovosti ter sistem stalnih medoddelčnih timov. Po uvedbi novega načina razporejanja kadra, predvsem z vidika stalnih medoddelčnih timov, je iz izvedene ankete razvidno, da je zadovoljstvo zaposlenih, zagotavljanje varnosti in kakovosti boljša kot prej. Pomembni zaključki, ki izhajajo iz magistrskega dela se predvsem navezujejo na zavedanje zaposlenih o individualni odgovornosti tako do pacientov kot tudi do sodelavcev. Pomembna je tudi odgovornost do zagotavljanja kakovosti in varnosti, saj v primeru nekakovostnega dela negativne posledice najpogosteje nosi pacient.
Ključne besede: kakovost, varnost, kultura varnosti, zaposleni, zagotavljanje 24-urne zdravstvene nege
Objavljeno v DKUM: 16.12.2016; Ogledov: 2175; Prenosov: 319
Celotno besedilo (1,82 MB) |
9. Odgovornost zaposlenih v sistemu zagotavljanja varnosti živil v živilsko predelovalnem podjetjuMartina Zabukošek, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V živilsko prehranski industriji je zagotavljanje varnosti in kakovosti živil ključno z vidika varovanja zdravja ljudi. Sistemi in zakonodaja na področju zagotavljanja varnih živil so zelo dobro razviti, vendar se na trgu še vedno pojavljajo živila, ki ne dosegajo najvišjega nivoja varne in zdrave hrane. Razvija se novo področje, ki je še dokaj neraziskano, in sicer se imenuje »kultura zagotavljanja varnosti živil«. Skladno z ugotovljeno raziskovalno vrzeljo smo v okviru magistrskega dela preučevali konceptualno zasnovo modela, ki v ospredje postavlja zaposlenega, njegovo odgovornost in znanje do varnih živil. Raziskovalni del magistrskega dela je potekal v srednje velikem živilskem podjetju, ki ima dobro razvite sisteme zagotavljanja varnosti živil, v vseh fazah procesa upošteva zakonodajo in načela dobre proizvodne in higienske prakse, dosega visoke rezultate glede izpolnjevanja zahtev standardov, vendar se na trgu vseeno pojavljajo reklamacije njegovih izdelkov, ki bi lahko vplivale na varnost končnega živila. Zato je bil namen magistrskega dela ugotoviti vrste dejavnikov, ki vplivajo na pojav neskladij. Pri raziskavi smo uporabili kombinacijo kvantitativnih (anketiranje zaposlenih, analiza prijavljenih reklamacij) in kvalitativnih metod (opazovanje zaposlenih med procesom dela). Rezultati empiričnega dela raziskave v podjetju so pokazali, da imajo zaposleni visoko razvito zavest in odnos do varnih živil, in da se le-ta z usposabljanjem nadgrajuje, ter da demografske značilnosti zaposlenih (spol, starost, izobrazba in delovne izkušnje) ne vplivajo na oblikovanje kulture do varnih živil. Prav tako smo v empiričnem delu preverili zanesljivost merskih inštrumentov za merjenje različnih dejavnikov (vodenje in podpora sodelavcev, komunikacija, zavzetost zaposlenih – prizadevnost, sredstva – viri – okolje, obremenjenost na delovnem mestu, zavedanje tveganja in učinkovitost usposabljanja), ki vplivajo na odnos zaposlenih do varnih živil. Z opazovanjem zaposlenih smo ugotovili tudi nedoslednosti zaposlenih v procesu dela, ki so se v večini primerov po opozorilih nadrejenih popravile. Končni sklep raziskave je, da je potrebno zaposlene nenehno usposabljati glede načel zagotavljanja varnih živil. S tem se vse bolj razvija kultura zaposlenih do zagotavljanja varnih živil, v procesih se pojavlja manj napak in s tem je možnost nastanka reklamacij manjša.
Ključne besede: varnost živil, zaposleni, usposabljanje zaposlenih, kultura zagotavljanja varnosti živil, sistemi za zagotavljanje varnosti živil, zakonodaja na področju varnosti živil
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 3582; Prenosov: 427
Celotno besedilo (1,95 MB) |
10. SPREMEMBE ZAZNAVANJA KULTURE VARNOSTI PACIENTOV V SPLOŠNI BOLNIŠNICI JESENICEZdenka Kramar, 2014, magistrsko delo Opis: Izhodišče: Varnost pacientov mora biti prioriteta vsakega zaposlenega v zdravstvu, ki se srečuje z oskrbo pacientov ne glede na poklicno skupino in nivo delovanja.
Namen: Želeli smo primerjati stopnjo zaznavanja kulture varnosti pacientov pri zaposlenih v Splošni bolnišnici Jesenice med letoma 2010 in 2013.
Raziskovalna metodologija: Merski instrument je bil anketni vprašalnik Agencije za raziskave in kakovost zdravstvene obravnave. Vključenih je bilo 380 zaposlenih, vrnjenih 91 % anketnih vprašalnikov. Statistična analiza je bila narejena s programom IBM SPSS 20.0 (IBM Corp., Armonk, NY). Z opisno statistiko smo prikazali odstotke pozitivnih, nevtralnih in negativnih odgovorov. Hipoteze smo preučevali s testom hi-kvadrat. Vrednost p < 0,05 je določala mejo statistične pomembnosti. Velikost učinka smo določili s Cramerjevim V koeficientom.
Rezultati: Statistično pomembne razlike smo ugotovili tako pri skupni oceni pozitivnih odgovorov kulture varnosti pacientov med letoma 2013 (63,7 %) in 2010 (53,9 %), (χ2 = 4,991; p = 0,082, C – V 0,108) kot tudi pri podpori vrhnjega vodstva, pri učeči se organizaciji, pri podpori vodstva oddelka, pri povratni informaciji o napakah, pri timskem delu med bolnišničnimi oddelki, nekaznovalnem odzivu na napake ter ustreznosti števila in kompetentnosti zaposlenih. Statistično pomembne izboljšave smo ugotovili pri diplomiranih medicinskih sestrah, tehnikih zdravstvene nege in pri skupini drugih zaposlenih pri nekaznovalnem odzivu na napake in podpori vrhnjega vodstva. Pri tehnikih zdravstvene nege smo ugotovili statistično pomembno boljše rezultate pri timskem delu med bolnišničnimi enotami. Pri zdravnikih nismo ugotovili statistično pomembnih razlik. Statistično pomembne izboljšave smo ugotovili pri trditvi o podpori vrhnjega vodstva na internem, kirurškem oddelku, anesteziji, urgenci in na drugih manjših oddelkih. Statistično pomembno boljše rezultate smo ugotovili še pri naslednjih trditvah na posameznih oddelkih: kirurški oddelek – timsko delo med enotami, nekaznovalni odziv na napake, učeča se organizacija; urgenca – nekaznovalni odziv na napake; manjši oddelki – učeča se organizacija; anesteziološki oddelek – timsko delo med enotami. Na ginekološko-porodniškem in pediatričnem oddelku, na oddelku za radiologijo in v laboratoriju nismo našli statistično pomembnih izboljšav, saj so bile izhodiščne vrednosti v letu 2010 relativno visoke in je bilo zato izboljšave težje doseči.
Sklep: Ugotovili smo, da se je skupno zaznavanje kulture varnosti med letoma 2010 in 2013 v bolnišnici statistično pomembno izboljšalo, zaznane so izboljšave pri določenih sklopih, pa tudi pri poklicnih skupinah in oddelkih.
Ključne besede: kultura varnosti, napake v zdravstvu, varnost pacientov, bolnišnica, anketa
Objavljeno v DKUM: 02.12.2014; Ogledov: 3055; Prenosov: 617
Celotno besedilo (2,27 MB) |
