| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 663
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Idejna zasnova kulturnega centra v Pragi
David Obrovnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela izhaja iz realne potrebe po vzpostavitvi ponovne povezave med dvema postindustrijskima območjema v Pragi, in sicer za območje Holešovic na severnem bregu ter območje Karlína na južnem bregu reke Vltave. Ta problem delno že rešuje nov občinski prostorski plan Prage, ki načrtuje izgradnjo novega mosta – Rohanský most, ki bi omogočal prometno povezavo, izgradnjo nove stanovanjske soseske na območju Rohanskega ostrova in ureditev nabrežja Vltave z novim zelenim parkom. Projektna naloga se osredotoča na zasnovo novega kulturnega centra in njegovega vplivnega območja, ki bi območju vrnil življenje in predstavljal središčni center oziroma »kulturni most« med obema okrožjema, za učinkovito in kakovostno preživljanje prostega časa. Objekt je definiran kot središče sodobne in urbane ustvarjalnosti v Pragi, namenjeno glasbenim, plesnim, gledališkim, eksperimentalnim, debatnim, literarnim in drugim dogodkom. Mešanje različnih umetniških sektorjev bo pripomoglo k večjemu medgeneracijskemu srečevanju in druženju. Idejna zasnova novega centra kulture predvidi tudi ureditev njegovega ožjega vplivnega območja – otoški park in rečno nabrežje reke Vltave.
Ključne besede: Praga, kulturni center, urbani park, Vltava, kultura, arhitektura
Objavljeno: 12.03.2021; Ogledov: 59; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (77,38 MB)

2.
ORGANIZACIJSKA KULTURA V PODJETJU KLIMA PETEK d.o.o.
Andrej Postrašija, 2009, diplomsko delo

Opis: Organizacijska kultura so ljudje in prav zato se kultura razlikuje od podjetja do podjetja. Z analizo kulture v podjetju Klima Petek smo ugotavljali kulturo po tipologiji Cameron-a in Quinna tako za sedanje kot prihodnje ali želeno stanje kulture v podjetju. Rezultati so pokazali, da v podejtju močno izstopa 1 tip organizacijske kulture, to je kultura klana, tako za sedanjost, kot prihodnost. To pomeni, da je organizacija usmerjena navznoter ter je fleksibilna, timsko delo pa pušča zelo močan pečat. Vsi zaposleni si tudi za v bodoče želijo nadgradnjo obstoječe, že do sedaj dobre organizacijske kulture, še posebej s poudarkom na njih samih (zaposlenih), njihovem dodatnem izobraževanju ter optimizaciji timskega dela.
Ključne besede: Organizacijska kultura, organizacija, tipologije kulture, sestavine kulture, Cameron in Quinn, kultura klana, vodstvo, zaposleni.
Objavljeno: 08.03.2021; Ogledov: 46; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Organizacijska kultura v podjetju in njen vpliv na zadovoljstvo zaposlenih
Marko Petek, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo pojasnjuje vpliv organizacijske kulture na zadovoljstvo zaposlenih. Organizacijska kultura s svojimi vrednotami in normami oblikuje notranji kontekst organizacije in tako vpliva na različne elemente, vključno z zadovoljstvom zaposlenih. Zadovoljstvo zaposlenih se nanaša na dojemanje zaposlenih o njihovem delovnem okolju, odnosih s sodelavci, plači in možnostih napredovanja. Magistrsko delo je vsebinsko sestavljeno iz petih delov. V prvem poglavju smo opisali namen, cilje, hipoteze, metode in omejitve. V drugem poglavju smo opredelili pojem organizacijske strukture, predstavili tipe organizacijske kulture in se osredotočili na tipologijo Cameron & Quinn, ki smo jo v nadaljevanju tudi uporabili v raziskavi. Predstavili smo vlogo organizacijske kulture, merjenje organizacijske kulture, značilnosti, spreminjanje organizacijske kulture in njeno povezavo z zadovoljstvom z delovnim mestom. V tretjem poglavju smo opredelili zadovoljstvo zaposlenih, dejavnike zadovoljstva, pomembnost zadovoljstva zaposlenih in zadovoljstvo z delovnimi mesti v povezavi z organizacijsko kulturo. Četro poglavje smo namenili organizacijski kulturi in zadovoljstvu zaposlenih v proučevanem podjetju, njegovo vizijo in poslanstvo ter organizacijsko strukturo. V petem poglavju smo predstavili rezultate raziskave organizacijske kulture in zadovoljstva zaposlenih v proučevanem podjetju in podali ključne ugotovitve.
Ključne besede: Organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, motivacija, podjetje X, OCAI vprašalnik.
Objavljeno: 09.02.2021; Ogledov: 96; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
KULTURNA VZGOJA V VRTCIH OBČIN KRŠKO, BREŽICE, SEVNICA
Anita Planinc, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kulturna vzgoja v vrtcih občin Brežice, Krško, Sevnica smo želeli proučiti pojem kulturne vzgoje, koliko so dejavnosti le-te zastopane v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica ter koliko se vrtci ene občine razlikujejo od vrtcev drugih dveh občin. V poglavju Obravnava teme smo najprej predstavili občine Krško, Brežice, Sevnica ter vrtce in kulturne ustanove, delujoče v njih. Opredelili smo pojem kulturno-umetnostne vzgoje in njene cilje. Našteli in podrobno smo opisali področja kulture: bralno kulturo, filmsko, glasbeno in gledališko umetnost, intermedijske umetnosti, kulturno dediščino ter likovno in plesno umetnost. Poleg opredelitve vsakega področja smo opisali primere in uporabo posameznega področja v vzgojno-izobraževalnem procesu. V opisu vsakega področja smo tudi napisali primere povezovanja oz. sodelovanja s kulturnimi ustanovami po Sloveniji, posebej pa smo še napisali primere dejavnosti, ki so se izvajale v kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica. Ob koncu proučevanja kulturne vzgoje smo strnili naše rezultate ter tako ugotovili, da se v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica izvajajo dejavnosti z vseh področij kulturne vzgoje. Le-te so izvajane enakovredno, razen dejavnosti filmske umetnosti, intermedijskih umetnosti ter kulturne dediščine, katere nekateri vrtci ne izvajajo oz. zelo malo. Pri našem proučevanju kulturne vzgoje smo uporabljali deskriptivno in komparativno metodo teoretičnega pedagoškega raziskovanja. Sklicevali smo se na primarne in sekundarne vire.
Ključne besede: kulturna vzgoja v vrtcu, področja kulture, bralna kultura, filmska umetnost, glasbena umetnost, intermedijske umetnosti, gledališka umetnost, likovna umetnost, plesna umetnost
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 52; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (825,93 KB)

5.
KULTURA MAOROV IN NJIHOV VPLIH NA NOVOZELANDSKO DRUŽBO
Tanja Omerzel, 2011, diplomsko delo

Opis: Maorska kultura, dolge in razgibane plaže ter osupljiv rastlinski in živalski svet, ki je endemičen zaradi osamitve od ostalega sveta…to je le nekaj glavnih značilnosti Nove Zelandije, Aoteaore - dežele dolgega belega oblaka - kot ji pravijo Maori. Maori, ki so bili prvotno ljudstvo so jo naselili že v 10. ali 11. stoletju in razvili avtohtono kulturo, imenovano maorska kultura. Slednja temelji izključno na ustnem izročilu ter živi v srcih potomcev starodavnih Maorov, ki si prizadevajo ohraniti jezik, umetnost, mite in obrede svojih prednikov. Sicer pa je v zgodovini Nove Zelandije najbolj zanimivo vprašanje maorskega izvora. Kdo so bili njihovi predniki, od kod so prišli, kako in kdaj, kakšni so bili njihov jezik, prepričanja in način življenja, ki so jih prinesli s seboj, so vprašanja, ki so že dolgo predmet proučevanja. Natančnih podatkov žal ni, zaradi, že prej omenjene, ustne tradicije Maorov, hkrati pa tudi zgodovina in legende trdijo, da so Novo Zelandijo odkrili večkrat. Maorska kultura je bila nepogrešljiv del zgodovine Nove Zelandije ter tako kot v preteklosti tudi v prihodnje zgodovina odnosov dveh prevladujočih narodov in kultur. Osnovnim značilnostim maorske kulture pa namenjam naslednjih nekaj besed. Pri maorski religiji gre za politeistično verovanje, zanjo je značilen sistem verovanj, pri katerem gre za dejavnosti kot je sistem obredov in skupinska udeležba, hkrati pa je imela religija tudi velik vpliv v vsakdanjem življenju Maorov, kajti obsegala je kmetovanje, gradnjo hiš ter kanujev ter prevzela vlogo civilnega prava. Velik pomen pa sta imela duhovnik in karakia, kratko ponavljanje niza besed, ki je zaščitilo določene vsakdanje aktivnosti. Sicer pa pri maorski kulturi ne moremo mimo konceptov tapu, noa in mana, saj so to glavni koncepti maorskega vedenja in dejanja. Maorska družba je bila namreč visoko ritualizirana, rituali oziroma obredi so predstavljali obliko gledališča, povabili in zagotovili prisotnost pokojnih in pomembnih božanstev, zaščitili bogastvo celotne skupnosti… Pri maorskih obredih so prisotni elementi zemlje, vode in ognja. Voda je pri obredu Maorov prepoznavna kot očiščevalni element, ogenj pa poveča uresničitev težko pričakovanega rezultata. Kar se tiče mitov, ti se med različnimi maorskimi plemeni dokaj razlikujejo, zaradi njihove geografske izoliranosti, vendar pa vsi temeljijo na rodoslovju. V maorski kulturi obstaja izjemna raznovrstnost umetniških form, umetnost prežema celotno kulturo. Tako se kaže v besedah in pesmih, okraševanju telesa, tetoviranju moko, bojnemu plesu haka, v prostoru marae ter rezbarjenju lesa — whakairo rakau. V poznih 30. letih 19. stoletja se je začela kolonizacija Velike Britanije nad Novo Zelandijo. Tako je prišlo do stika Maorov z Evropejci. Kmalu je bila podpisana pogodba - Waitangi, s katero naj bi Maori odstopili suverenost svoje dežele britanski kroni, ki si je s tem dejanjem na vsiljen in neenakopraven način pridobila nadzor nad kolonizirano deželo. Tako je bilo 19. stoletje čas prevrata in borbe za Maore. Misijonarji so si prizadevali za ustanovitev misijonarskih postaj, da bi predstavili oziroma vsilili krščanstvo maorskim ljudem in jih naučili angleškega jezika. Tako je bilo med leti 1830 in 1850 videti očitne spremembe v kulturnem verovanju in obnašanju Maorov. Maori so se morali sprijazniti z dejstvom, da je evropska kolonizacija Nove Zelandije neizogibna in ne le začasna, temveč dokončna. Kljub tem nasprotjem pa se je v prvi polovici 20. stoletja končno pojavilo nekaj vidikov življenja na Novi Zelandiji, v katerih so Maori videli možnost svojega uveljavljanja med belimi priseljenci — Paheka. V novozelandskih vojnah so tradicionalne maorske skupnosti kazale visoko stopnjo hrabrosti v bitkah, njihov odziv na drugo svetovno vojno je pokazal vključenost v nacionalno življenje, maorski bataljon si je celo pridobil slavo in ime uspešne bojne enote v Severni Afriki in Italiji. Med tem pa so se doma številne ženske in moški javili za del
Ključne besede: Maori, kultura, tradicija, Nova Zelandija, Novozelandci
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 87; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

6.
KULTURNO ZGODOVINSKI ORIS OBČINE SV. MARTIN NA MURI
Ana Nađ, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski seminarski nalogi predstavljam občino Sv. Martin na Muri, njeno kulturno, šolsko in cerkveno oziroma versko zgodovino ter gospodarstvo nekoč in danes. Zgodovina občine sega v rimsko obdobje. Rimsko naselje Halicanum se je nahajalo na področju današnjega Sv. Martina na Muri. Podatki o šolstvu segajo v 17. stoletje, v obdobje družine Zrinski. Danes je v občini osemletna osnovna šola brez podružnične šole. Občina je ime dobila po škofu Sv. Martinu iz 4. stoletja. Danes je najmočnejši del gospodarstva v občini turizem. Terme „Spa & Golf Resort Sveti Martin“ so postale zaščitni znak občine in so tudi mednarodno priznane. Občina organizira veliko srečanj in aktivnosti, ki so povezane z našimi prijatelji in sosedi iz Slovenije. S tem ohranja in spodbuja prijateljstvo ter druženje. Zanimivo kulturno društvo v občini so „Svetomartinski krampusi“ oz. Parklji. To je mlado društvo, ki ohranja starodavno tradicijo na dan Sv. Miklavža, 6. decembra. Predstavila bom tudi ostala društva, katera delajo našo občino zanimivo in atraktivno. Sv. Martin na Muri je relativno majhna občina, ampak moderna, odprta do drugačnosti, zanimiva in bogata z običaji in tradicijo, kar bom tudi predstavila v diplomski seminarski nalogi.
Ključne besede: občina Sv. Martin na Muri, kultura, šolstvo, cerkev, zgodovina, gospodarstvo, turizem, tradicija
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

7.
ŠOLSKA, CERKVENA IN KULTURNA ZGODOVINA LENDAVE
Aleksandra Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga prikazuje šolsko, cerkveno in kulturno zgodovino Lendave. Pri svojem delu sem uporabila deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo, s katerimi sem opisala najpomembnejše dogodke skozi stoletje. Tisočletna pripadnost Prekmurja k Madžarski je pustila svoje sledove na cerkvenem, šolskem, kulturnem in socialnem področju in je vplivala na samosvoj razvoj le-teh. Šolstvo ima v tem kraju dolgo tradicijo, saj je že v drugi polovici 16. stoletja v takratni Dolnji Lendavi delovala protestantska šola. Sedanja zgradba Dvojezične osnovne šole I Lendava pa je odprla svoja vrata leta 1968. Cerkev ima zametke že v letu 840, saj prvo cerkev v Lendavi omenjajo viri prav v tem letu. Sedanjo cerkev sv. Katarine so dali zgraditi Esterházyjevi v letih od 1749 do 1751. Skozi zgodovino se je podoba cerkve spreminjala, saj so jo morali večkrat obnoviti. Te obnove pa so vplivale tudi na njen baročni stil. O kulturnem življenju na področju lendavske občine pred letom 1945 je ohranjenih izredno malo podatkov. Danes ima Lendava izredno bogato in razvejano društveno dejavnost, saj deluje kar 36 kulturnih, mladinskih in drugih društev, med katerimi imajo nekatera dolgoletno tradicijo. Vsa ta društva pa v veliki meri vplivajo na sedanje družbeno-socialno življenje ljudi. Vsako obdobje je v Lendavi pustilo svoj pečat in na svojstven način vplivalo na razvoj kraja ter na življenje prebivalstva.
Ključne besede: Prekmurje, Lendava, šolska zgodovina, cerkvena zgodovina, kultura, življenje ljudi.
Objavljeno: 27.01.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

8.
Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju Butan plin, d. d.
Karin Meglič, 2020, magistrsko delo

Opis: V vsaki organizaciji si zaposleni želijo delo opravljati v pozitivno naravnanem okolju in delovati v organizaciji z ustrezno kulturo ter klimo. Z organizacijsko klimo je tesno povezano tudi zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu, v primeru neustrezne klime pa nezadovoljstvo. Organizacije morajo z merjenjem ugotavljati stanje klime in zadovoljstva, da lahko ob neustreznih rezultatih ukrepajo in stanje izboljšajo, preden se ta negativno pokaže na ravni celotnega poslovanja organizacije. Namen magistrskega dela je bilo definirati pojme organizacijska kultura, organizacijska klima in zadovoljstvo med zaposlenimi ter opredeliti povezave in razlike med njimi. Na podlagi teoretičnega dela in predhodnih raziskav smo oblikovali anketni vprašalnik za merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih, nato pa izvedli našo raziskavo v podjetju Butan plin, d. d. Želeli smo ugotoviti, kakšno je trenutno stanje organizacijske klime v izbranem podjetju in v kolikšni meri so njihovi zaposleni zadovoljni. Rezultate smo analizirali z uporabo statističnega programa SPSS in ugotovili, da je trenutno stanje klime v podjetju večinoma ustrezno, prav tako so zaposleni v veliki meri zadovoljni z vsemi dejavniki zadovoljstva. Glede na odgovore anketirancev obstajajo možnosti za izboljšanje na področju nagrajevanja zaposlenih in razvoja njihove kariere. Pokazalo se je, da so najmanj zadovoljni z višino svoje plače. Predlagamo, da podjetje poskusi izboljšati stanje pri teh dejavnikih organizacijske klime in pri dejavnikih, s katerimi so zaposleni najmanj zadovoljni. Ugotovili smo tudi, da obstajajo pozitivne linearne povezave med dejavniki organizacijske klime in zadovoljstva ter da rezultati niso bili odvisni od demografskih podatkov zaposlenih. Stanje organizacijske klime in zadovoljstva med zaposlenimi se lahko hitro spremeni ob vsaki uvedeni spremembi, zato priporočamo merjenje enkrat na leto ali celo pogosteje, hkrati pa tudi po vsaki uvedeni spremembi. Našemu izbranemu podjetju priporočamo uvedbo sprememb pri dejavnikih, s katerimi zaposleni niso popolnoma zadovoljni, nato pa ponovno merjenje stanja klime in zadovoljstva. Le na tak način se bo izkazalo, ali so bile spremembe učinkovite ali ne. Ker so ravno zaposleni tisti, ki naredijo podjetje drugačno od ostalih podjetij, sta ustrezna organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih nujna za uspešno poslovanje podjetja, če želi ta imeti produktivne, učinkovite in inovativne zaposlene, ki sledijo ciljem podjetja in ustvarjajo prednost pred konkurenčnimi podjetji.
Ključne besede: Organizacijska klima, organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, motivacija.
Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 134; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

9.
Razvoj humanega sferoidnega 3-dimenzionalnega celičnega modela za testiranje učinkovin za zdravljenje raka glave in vratu na principu zaviranja matičnih celic raka
Larisa Goričan, 2020, doktorska disertacija

Opis: Za ponovitve tumorjev in razvoj oddaljenih metastaz so odgovorne na primarno zdravljenje odporne celice raka z izvornimi lastnostmi, ti. matične celice raka (MCR). MCR predstavljajo kritično podskupino rakastih celic, ki imajo sposobnost samoobnavljanja in diferenciacije ter ohranjajo tumor tudi po tem, ko primarno zdravljenje uniči večino preostalih celic tumorja. Omenjena spoznanja so vodila v iskanje terapij, ciljanih na MCR. Zaradi potrebe po terapijah ciljanih na MCR in njihove redkosti v primarnih tkivih je narasla potreba po modelu za obogatitev MCR, ki bi omogočil obogatitev MCR ter hkrati dopuščal proučevanje učinkovin z aktivnostjo usmerjeno proti MCR z analizami visokozmogljivih presejalnih testov (VPT). V ta namen smo v sklopu doktorske naloge iz komercialne epitelne celične linije PCKGV razvili humani sferoidni tri-dimenzionalni (3D) celični model (SM) obogaten za MCR, primeren za testiranje aktivnih učinkovin za zdravljenje PCKGV. Omenjeni sferoidni model združuje prednosti in zaobide omejitve dveh trenutno najpogosteje uporabljanih tehnik nasajanja sferoidov, kulture prosto-plavajočih sfer (oz. model tumorske sfere) in modela večceličnega tumorskega sferoida (MVTS). Podobno kot v modelu prostoplavajočih sfer, smo v SM uporabili medij za spodbujanje in ohranjanje matičnosti. Slednji za razliko od običajnega medija ne vsebuje seruma ploda goveda (»fetal bovine serum« - FBS), znanega sprožilca diferenciacije, ter je dopolnjen z več dejavniki, ki spodbujajo rast matičnih celic (osnovni fibroblastni rastni faktor, epidermalni rastni faktor, sestavljen komercialni pripravek, im. B-27). Za razvoj SM smo uporabili komercialno dostopno, stabilno celično linijo, ki za razliko od primarnih celičnih kultur, omogoča izvedbo dalj časa trajajočih eksperimentov, ponovitve posameznih eksperimentov, ne zahteva invazivnih metod pridobivanja, prav tako pa omogoča uporaba takšnih linij večjo primerljivost rezultatov med različnimi raziskovalnimi skupinami / eksperimenti. Podobno kot v MVTS smo za nasaditev SM uporabili mikrotitrsko ploščico z zaobljenim dnom in neoprijemljivo podlago, ter večjo koncentracijo celic nasadili na posamezno jamico in ploščico po nasaditvi zavrteli. Omenjeno je omogočilo generacijo celične mase in kasneje kompaktnega sferoida. Razviti SM smo primerjali z adherentno celično kulturo in MVTS, pri čemer je SM pokazal večjo obogatitev markerjev matičnosti, tako na transkripcijskem, kot proteinskem nivoju. Nadalje smo s pomočjo tretiranja sferoidov z diferenciacijskim medijem z dodano retinojsko kislino (»all-trans retionic acid« - ATRA) uspeli izbrati nabor specifičnih kazalcev za zaznavo MCR-diferenciacijskega učinka. Eksperiment z ATRA potrjuje občutljivost SM na delovanje učinkovin in njegovo uporabnost za detekcijo aktivnosti učinkovin z delovanjem proti MCR na treh različnih nivojih, tj. transkripcijskem, proteinskem in na nivoju celičnega cikla. V končnem eksperimentu s peptidnimi frakcijami kostnega mozga smo na SM uspeli identificirati šest frakcij s statističnim trendom zvišanja/ znižanja ekspresije enega ali več markerjev matičnosti. V doktorski nalogi razviti SM za obogatitev matičnih celic raka predstavlja kompromis med kompleksnostjo tumorja in preprostostjo protokola. Je primer preprostega modela sferoidov, ki ga tvori samo ena vrsta celic. Čeprav ne zajame kompleksnosti pravega tumorja, zagotavlja visoko obogatitev MCR ter zaradi enostavne vzpostavitve modela, uniformnosti, kratkega časa gojenja in prostorske ločitve sferoidov, ki omogoča dodajanje ene same aktivne sestavine posameznemu sferoidu, omogoča identifikacijo učinkovin z aktivnostjo proti MCR v analizah VPT. Takšen preprost model omogoča cenejšo identifikacijo prvih spojin in zožitev izbora učinkovin za nadaljnjo validacijo v bolj kompleksnih in dragih sferoidnih ali živalskih modelih.
Ključne besede: Ploščatocelični karcinom glave in vratu, matične celice raka, 3D / sferoidna kultura / model, visokozmogljivi presejalni testi, učinkovine z delovanjem proti matičnim celicam raka, retinojska kislina, markerji matičnosti
Objavljeno: 27.11.2020; Ogledov: 152; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

10.
Dirigent in ravnatelj mariborske Opere Anton Neffat
Sara Kren, 2020, magistrsko delo

Opis: Anton Neffat je širši javnosti manj znan dirigent in ravnatelj mariborske Opere. Svoje življenje je posvetil glasbi v vlogi dirigenta, med drugim tudi kot skladatelj ter poustvarjalec. Najprej dolga leta v ljubljanski Operi, kasneje tudi v mariborski. Po vojni, ko v Mariboru ni bilo opernega ustvarjanja, je Anton Neffat odigral pomembno vlogo, saj je na novo organiziral Opero, ki so jo ljudje po vojni še kako potrebovali. Magistrsko delo najprej predstavi njegovo življenje, nato nas seznani z njegovim skladateljskim opusom. Osrednji del opisuje Antona Neffata kot dirigenta v različnih ustanovah in njegov doprinos k umetnosti v slovenskem prostoru. V nadaljevanju prikazuje razvoj mariborske Opere po vojni in zgodovinski pomen ustanovitve. Oriše vlogo ravnatelja in vpliv umetnosti na razvoj mesta in ljudi v njem. Zadnji del predstavlja primerjavo med delovanjem Antona Neffata v Ljubljani in v Mariboru. Bil je pomembna osebnost pri razvoju kulture in glasbene umetnosti predvsem na mariborskem območju.
Ključne besede: Anton Neffat, mariborska Opera, kultura, glasbeno dogajanje med vojnama, glasbeno dogajanje po vojni
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 69; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici