| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 743
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Stili vodenja, kultura in poslovni običaji - primerjava Slovenije in ZDA
Anej Krajnc, 2024, diplomsko delo

Opis: Poglobili smo se v različne sloge vodenja tako v Sloveniji kot tudi v ZDA. Spoznali smo nove informacije o različnih pristopih k vodenju, komunikaciji in motivaciji zaposlenih. Prav tako smo natančno preučili in primerjali kulturi obeh držav, vključno z njihovimi poslovnimi običaji. Naše ugotovitve nakazujejo, da so ZDA in Slovenija v številnih pogledih podobni, vendar obstajajo tudi nekatere razlike. Na primer, opazili smo različne sloge vodenja, pri čemer je avtokratski stil vodenja bolj razširjen v Sloveniji, medtem ko so v ZDA bolj naklonjeni demokratičnemu pristopu. Razlike se kažejo tudi v načinu komunikacije, kjer je v ZDA poudarek na učinkoviti komunikaciji za dosego ciljev, medtem ko je v Sloveniji več poudarka na osebnem vidiku komunikacije. Ameriška podjetja se bolj osredotočajo na prilagajanje motivacijskih sistemov posameznim potrebam zaposlenih in spodbujajo večjo individualizacijo, medtem ko so v Sloveniji motivacijski sistemi pogosteje usmerjeni na splošne standarde in pravila. Organizacijska kultura v ZDA je bolj odprta, inovativna in agilna v primerjavi s slovenskimi podjetji, ki so pogosto bolj hierarhična in tradicionalna. Glede poslovnih običajev je opaziti, da so urejena poslovna oblačila prisotna v obeh državah, vendar še vedno obstajajo razlike v načinu pozdravljanja in uporabi imen ter vikanju in tikanju. Naša manjša velikost nas ločuje od dosežkov, ki jih vidimo v večjih državah. Za doseganje večje konkurenčnosti bi morali povečati inovacije, digitalizacijo, izobraževanje in globalno prisotnost. Čeprav je to izzivno, že majhni koraki lahko pripomorejo k večjemu uspehu in prepoznavnosti. V naši nalogi smo dodali tudi tabelo za primerjavo, ki zajema vse teoretično obravnavane vidike. Ta tabela bi lahko bila koristna za vsakogar, ki se pripravlja na poslovno pot v ZDA, saj lahko iz nje izve, kaj pričakovati na tistem trgu. Čeprav smo si podobni, je priprava na sodelovanje s tujimi poslovnimi partnerji ključna za uspeh.
Ključne besede: Stili vodenja, Slovenija, ZDA, moč, odgovornost, komuniciranje, motiviranje, kultura, poslovni običaji, poslovni bonton.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 28; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (578,33 KB)

2.
Informacijsko varnostna kultura v organu državne uprave z vidika posameznika : magistrsko delo
Jasna Kastigar, 2024, magistrsko delo

Opis: Vzpostavitev in doseganje informacijsko varnostne kulture z upoštevanjem vseh načel in dejavnikov je postala nuja za zagotovitev celovitega varovanja informacij. V kombinaciji z uvedbo fizičnih in tehničnih rešitev ter z organizacijskimi ukrepi se lahko uspešnejše zoperstavljamo grožnjam in kibernetskim napadom. Iluzorno je pričakovati doseg popolne varnosti. Ključno je, da se ob vseh uvajanjih ukrepov in omejitvah ne pozabi na glavni faktor napada, tj. človek. Zaposleni so tisti, ki vsakodnevno delajo z informacijskim sistemom, skrbijo za pretok informacij in so lahko hkrati šibka točka ali pa močna obramba pri uresničitvi kibernetskega napada. Cilj je, da se vseskozi zaposlene izobražuje, ozavešča, usposablja in usmerja pri soočanju težav s problematiko, ki jo obravnavamo. Empirični del je osnovan na obravnavani vsebini prvega dela in predstavlja izhodišče za raziskavo, ki smo jo izvedli med zaposlenimi v organu državne uprave in njenih enotah. S pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika smo preverjali, ali zaposleni čutijo osebno odgovornost za varovanje informacij in ali razumejo, da je doseganje čim višje ravni informacijske varnosti v 21. stoletju nujno potrebno in jo kot tako tudi sprejemajo. Ugotavljamo, ali zaposleni v državnem organu in ostalih enotah smatrajo, da področje informacijske varnosti spada pod okrilje oddelka za računalniško podporo ali zaznavajo sebe kot ključne akterje pri varovanju informacij.
Ključne besede: informacijsko varnostna kultura, informacijska varnost, državna uprava, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

3.
Primerjalna analiza in nacini podajanja kulturnih vsebin v učbenikih za poučevanje angleščine kot prvega tujega jezika in nemščine kot drugega tujega jezika na gimnazijah : magistrsko delo
Matjaž Vervega, 2024, magistrsko delo

Opis: Teoretski del naloge smo namenili širši analizi pojma kultura in predstavili pomembnost poučevanja s kulturnimi vsebinami. Dijaki naj bi znotraj procesa učenja vstopili v stik kulturnimi vsebinami, saj jim te nudijo vpogled v kulturo ciljnega jezika. Ker se v Sloveniji za namene poučevanja prvega in drugega tujega jezika na gimnazijah uporabljajo učbeniki, predpisani s strani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, je bil namen naloge v prvi vrsti analizirati, katere kulturne vsebine so v njih podane, nato pa s pomočjo ankete med profesorji na gimnazijah ugotoviti, na kakšen način in v kolikšni meri jih predstavljajo pri pouku. Ugotovili smo, da se v učbenikih za poučevanje angleščine in nemščine na gimnazijah kulturne vsebine pojavljajo v razmeroma visokem številu, največ pa je kulturnih vsebin, ki jih umeščamo med kulturo z veliko začetnico. Sem spadajo vsakdanje življenje, navade, hrana in pijača, geografske značilnosti, običaji, itd. Zastopanost kulturnih vsebin z malo začetnico (vrednote, odnosi, strpnost, itd.) je nižja a po pojavljanjih višja v učbenikih za angleščino, kar pripisujemo pričakovanemu predznanju ob vstopu v prvi letnik gimnazijskega programa. Z anketo smo ugotovili, da profesorji pri pouku obravnavajo večino vsebin iz učbenikov, kar priča o močni vezi med vsebinami predvidenimi v učnih načrtih in dejanskimi vsebinami pri pouku.
Ključne besede: Kultura, medkulturna sporazumevalna zmožnost, kultura z malo začetnico, kultura z veliko začetnico, učbeniki.
Objavljeno v DKUM: 06.06.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

4.
Filozofski in družbeni izzivi nemoralne umetnosti : magistrsko delo
Barbara Lešnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava vprašanja v zvezi z etično platjo umetnosti. To vključuje razmišljanje o pomenu morale pri estetskem vrednotenju samih umetnin, o vplivu, ki ga ima na to nemoralnost avtorjev_ic, nenazadnje pa tudi o primernih odzivih konzumentov_k na umetnine izpod rok nemoralnih umetnikov_ic. Dognali smo, da je etična komponenta nedvomno pomemben element znotraj vseh obravnavanih okvirjev, zlasti zato, ker je moralno sporočilo ključna sestavina mnogih umetnin in ker se v teh pogosto zrcali avtorjev_ičin značaj. Ker je umetnina skupek mnogih različnih stvari, pa je vloga (ne)moralnosti v njenem estetskem vrednotenju odvisna od tega, v kolikšni meri je prisotna in kako je uravnotežena z drugimi kvalitetami. Do moralno vprašljivih umetnin oziroma del moralno spornih ustvarjalcev_k lahko dostopamo na etičen način, če pri uživanju ob dobrih vidikih upoštevamo in kritiziramo tudi moralne napake. Se pa lahko vseeno zgodi, da nemoralnost umetnika_ce močno zaznamuje odnos, ki smo ga imeli do njegovih_nih del, pri čemer se zaradi negativnih čustev ali odločimo delom odpovedati ali pa se z občutki sprijaznimo, če želimo sporna dela še naprej konzumirati – in oboje je popolnoma razumljivo, ne glede na normativno sodbo o umetnini. Čeprav lahko še naprej cenimo dela nemoralnih umetnikov_ic, pa ne smemo dopustiti, da bi ti izrabljali svoj status in talent, da se izognejo kazniin/ali s spornim početjem nadaljujejo. V tej luči je v IV zaključnem delu naloge kritično ovrednotena tudi kultura črtanja, ki je vse prej kot idealna rešitev, saj jo težko odmerjamo glede na naravo in stopnjo nemoralnosti umetnikovih _činih dejanj. Kultura črtanja je odličen pokazatelj, da družba ima moč in da bi to moč lahko uporabila. Res pa je, da bi jo morala usmeriti tudi v poziv umetniškim in kulturnim institucijam k spremembi sistema, ki nesprejemljivo vedenje v svojih vrstah sploh dopušča.
Ključne besede: (ne)moralna umetnost, avtonomizem, eticizem, etika, estetika, kultura črtanja, morala, moralizem, občinstvo
Objavljeno v DKUM: 06.06.2024; Ogledov: 84; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

5.
Giddensovi in Beckovi pogledi na družbo tveganja
Matjaž Drev, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: družba tveganja, kultura strahu, varnost, nadzor, kriminaliteta, terorizem
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (609,04 KB)

6.
Obnašanje revizijskih pomočnikov v revizijskih podjetjih
Petra Vogrinčič, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo z analiziranjem predvsem tujih virov preučili obnašanje pomočnikov v reviziji v revizijskih podjetjih. Zanimalo nas je, kdo so pomočniki v revizijskih podjetjih, kakšni so pogoji dela v revizijskem podjetju za pomočnike v reviziji in kako se obnašajo, ali so nagnjeni k posnemanju natančnih nadrejenih ali manj natančnih, ali bodo prej posnemali nadrejene, ki imajo vpliv na njihovo napredovanje ter kako vpliva to na kakovost revizije. V diplomskem delu smo najprej opredelili osnovne pojme. Predstavili smo revizijsko podjetje, hierarhijo zaposlenih v njem, navedli smo temeljna etična načela v reviziji, dotaknili pa smo se tudi kulture in mentorstva v revizijskih podjetjih. Opisali smo naloge in odgovornosti revizijskega partnerja, direktorja v reviziji, izkušenejšega revizorja in pa pomočnika v reviziji. Na podlagi analize tujih virov smo proučili, ali so pomočniki v reviziji bolj nagnjeni k posnemanju natančnega ali manj natančnega nadrejenega. Ugotavljali smo tudi, kako vpliva sistem napredovanja na posnemanje pomočnikov v reviziji – torej ali bodo pomočniki v reviziji prej posnemali nadrejenega, ki ima glas pri odločanju o napredovanju. Proučili smo tudi, kako vpliva to posnemanje na kakovost revizije. Poiskali smo tudi nekaj zgledov neprimernega ravnanja v zvezi s pomočniki v revizijskih podjetjih. Prvi zgled kaže neprimerno ravnanje pomočnika v reviziji. Ta se je vedel neetično, ko je brez premisleka izpolnil neprimerna navodila izkušenejših revizorjev. Drugi zgled je zgled neprimernega ravnanja izkušenejšega revizorja do pomočnika v reviziji. Neetično se je vedel izkušenejši revizor, ko je za lastne napake v poslu revizije okrivil pomočnike v reviziji, ki jih je nadziral. Kot zadnji zgled pa smo našli zgled neprimerne prakse revizijskega podjetja glede neugodnih delovnih pogojev za pomočnike v reviziji. gre za problematiko (nepravičnega) prenizkega plačila in (pre)dolgih delavnikov za pomočnike v reviziji. V diplomskem delu smo potrdili hipoteze. Potrdili smo prvo hipotezo, da ravnanje izkušenejših revizorjev lahko na pomočnike v reviziji vpliva pozitivno ali negativno, vendar bo pomočnik v revizij posnemal pozitivne zglede ravnanja izkušenejšega revizorja prej kot negativne zglede ravnanja. Potrdili smo drugo hipotezo, da imajo večja revizijska podjetja za pomočnike v revizij vpeljan in delujoč sistem mentorstva in vodenja pomočnikov v reviziji pri njihovem delu in poklicnem razvoju. Potrdili pa smo tudi tretjo hipotezo, da so pomočniki v reviziji večkrat preobremenjeni na delovnem mestu.
Ključne besede: pomočnik v reviziji, izkušenejši revizor, revizijska skupina, kultura, obnašanje, kadrovanje, mentorstvo, revizija, revizijsko podjetje.
Objavljeno v DKUM: 10.05.2024; Ogledov: 212; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 6.72 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici