| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 713
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Trajnostne oskrbovalne verige: vpliv organizacijske kulture in normativne zavezanosti na trajnostne oskrbovalne verige iz logističnega vidika : doktorska disertacija
Sebastjan Lazar, 2023, doktorska disertacija

Opis: Področje trajnostnega razvoja je dandanes na globalnem nivoju postalo eno izmed najbolj aktualnih in pomembnih področij za trenutno in vse prihodnje generacije. To potrjujejo številke raziskave, velika zainteresiranost javnosti (tudi politične) in nenehna opozarjanja na pomen omenjenega področja iz strani številnih vplivnežev širom sveta. V doktorski disertaciji smo obravnavali trajnostne oskrbovalne verige v logističnih in nelogističnih mikro, malih, srednjih in velikih podjetjih (še posebej v povezavi z organizacijsko kulturo, normativno zavezanostjo in sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja po Združenih narodih). Hkrati smo raziskali tudi usmerjenost in osredotočenost študij s področja logistike in oskrbovalnih verig na prioritetna področja trajnostnega razvoja. Na podlagi teoretičnih spoznanj in obstoječih raziskav smo oblikovali štiri glavne hipoteze in deset podpornih hipotez. Trajnostno usmerjenost in osredotočanje v logistiki in oskrbovalnih verigah na prioritetna področja trajnostnega razvoja smo raziskali s pomočjo 116 študij, ki so bile objavljene v 73 mednarodnih revijah v obdobju med letoma 2010 in 2020 v znanstveni bazi Web of Science in/ali Scopus. Pri tem smo upoštevali tako vse tri dimenzije trajnostnega razvoja kot tudi vseh sedemnajst ciljev trajnostnega razvoja po Združenih narodih. Ob vsem naštetem smo uporabili tudi program VOSviewer za izdelavo različnih bibliometričih analiz. V doktorski disertaciji smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvajali mednarodno raziskavo na več celinah. V raziskavo so bili večinoma vključeni zaposleni iz podjetij, ki so bila locirana v 34 različno razvitih državah. Anketni vprašalnik smo neposredno poslali v 528 podjetij in 1.576 zaposlenim. Na anketni vprašalnik se je odzvalo 516 zaposlenih. Na podlagi pridobljenih rezultatov in uporabljenih statističnih metod, npr. faktorska analiza, linearna regresijska analiza, Pearsonov korelacijski koeficient itn., smo ugotovili, da organizacijska kultura in normativna zavezanost statistično značilno vplivata na trajnostni razvoj v oskrbovalnih verigah. Ugotovili smo tudi, da organizacijska kultura statistično značilno vpliva na normativno zavezanost. Na podlagi rezultatov raziskave s poudarkom na statistično značilnih direktnih vplivih smo zasnovali model razvoja trajnostne oskrbovalne verige, ki upošteva vpliv organizacijske kulture in normativne zavezanosti na trajnostni razvoj v oskrbovalnih verigah. Pri tem smo upoštevali logistični vidik, kot je tudi posebej poudarjeno v sklopu predpostavk in omejitev doktorske disertacije. Razvit model podjetjem omogoča izboljšanje trajnostnega razvoja njihovih oskrbovalnih verig z upoštevanjem vpliva organizacijske kulture in normativne zavezanosti. V doktorski disertaciji smo predstavili tudi način uporabe razvitega modela v praksi/podjetjih. V doktorski disertaciji smo potrdili vse štiri glavne hipoteze ter tudi vseh deset podpornih hipotez ter tako dosegli prispevek k strokovni in znanstveni literaturi s področja predmeta raziskovanja. Zasnovali smo koncept (razvoj modela) za izboljšanje trajnostnih oskrbovalnih verig, ki omogoča tudi boljšo prihodnost za trenutno in vse nadaljnje generacije. Doktorska disertacija hkrati omogoča tudi odlična izhodišča za nadaljnje raziskave s področja logistike, oskrbovalnih verig, trajnostnega razvoja, organizacijske kulture in normativne zavezanosti.
Ključne besede: logistika, oskrbovalna veriga, trajnostni razvoj, organizacijska kultura, normativna zavezanost
Objavljeno v DKUM: 07.06.2023; Ogledov: 94; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (9,11 MB)

2.
Priprava umetnih semen plazeče zelene (Apium repens (Jacq.) Lag.) in vpliv temperature ter časa shranjevanja na regeneracijo : magistrsko delo
Ines Pucko, 2023, magistrsko delo

Opis: Umetna semena se uporabljajo za daljše shranjevanje ogroženih, redkih, zdravilnih in industrijsko pomembnih rastlinskih vrst in lažji prenos v in vivo okolje. Plazeča zelena, Apium repens velja za ogroženo in redko rastlinsko vrsto, v Sloveniji nazadnje potrjeno pred več kot 100 leti. Cilj naše naloge je bil pripraviti umetna semena plazeče zelene (Apium repens), pridobljeno iz bližnjih rastišč, ki jo hranimo v tkivni kulturi na Fakulteti za naravoslovje in matematiko, Univerze v Mariboru. Umetna semena smo pripravili iz izsečkov, nodijev izoliranih z matične rastline A. repens. Izsečke smo takoj po izolaciji z matične rastline prenesli v MS gojišča z 2 µM BAP, 3-% natrijevim alginatom in 0,1 M in 0,4 M saharozo. Od tod smo nodije prenesli v MS gojišča s CaCl2, kjer so se zaradi polimerizacije oblikovali v kapsule. Kapsule umetnih semen smo hranili 2, 8 in 16 tednov pri temperaturah 23 °C, 15 °C in 4 °C ter spremljali živost umetnih semen. Živost in razvoj v poganjke in korenine inkapsuliranih in neinkapsuliranih nodijev smo ugotavljali na MS gojišču in mešanici perlita in MS gojišča, oboje z dodatkom 2 µM BAP. Umetna semena Apium repens inkapsulirana z 0,4 M saharozo, ki so bila takoj prenesena na gojišče, so preživela 50 % in ostala živa po 2 tednih pri temperaturi 15 °C (50 %) in temperaturi 4 °C (35 %) in po 8 tednih pri temperaturi 15 °C in 4 °C (5 %) ter po 16 tednih shranjevanja pri temperaturi 4 °C (8 %). Umetna semena Apium repens inkapsulirana z 0,1 M saharozo, ki so bila takoj prenesena na gojišče so preživela 92 %, po 2 tednih pri temperaturi 15 °C (43 %) in temperaturi 4 °C (35 %) ter po 8 tednih shranjevanja pri temperaturu 4 °C (37 %). Preživetje in rast rastlin se je s podaljševanjem časa shranjevanja umetnih semen zmanjševala, rast rastlin pa je bila upočasnjena.
Ključne besede: Plazeča zelena, inkapsulacija, ogrožene rastlinske vrste, redke rastlinske vrste, tkivna kultura, in vitro
Objavljeno v DKUM: 17.05.2023; Ogledov: 72; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (711,98 KB)

3.
Vpliv stresa medicinske sestre na varnost pacienta
Nuša Sorgar, 2023, diplomsko delo

Opis: Medicinske sestre se v svojem delovnem okolju mnogokrat srečujejo s kadrovsko stisko, fizično in psihično preobremenjenostjo, slabimi odnosi v timu, težavnimi pacienti in njihovimi svojci, večizmenskim delovnikom in slabim plačilom. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv stresa medicinske sestre, ki ga ta doživlja v svojem delovnem okolju, na varnostno kulturo pacienta. Metode: V zaključnem delu smo izvedli pregled literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, Willey Online Library in Science Direct. Vključene članke smo poiskali s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Članke smo s pomočjo orodja JBI kritično ocenili in izvedli tematsko analizo. Rezultati: Od vseh 1524 zadetkov je bilo v analizo vključenih 9 člankov, ki so bili vsebinsko ustrezni. Rezultati so pokazali, da delovno okolje, preobremenjenost in izgorelost medicinske sestre negativno vplivajo na kulturo varnosti pacienta v povezavi s stresom medicinske sestre. Razprava in sklep: Ves stres, ki ga medicinska sestra med delovnim procesom »srka« vase, pušča posledice na (ne)kakovostni obravnavi pacienta. S tem se varnost pacienta močno zmanjša in so posledice za nastanek neželenih dogodkov veliko večje. Ker je varnostna kultura pacienta prioriteta zdravstvenega osebja in tako tudi zdravstvenih sistemov, je treba poiskati dosledne rešitve za zmanjšanje oziroma preprečitev življenjsko ogrožajočih napak.
Ključne besede: medicinska sestra, varnost pacienta, varnostna kultura, stres
Objavljeno v DKUM: 15.05.2023; Ogledov: 92; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

4.
Izzivi vzgojiteljev predšolskih otrok ob stiku z multikulturalizmom : diplomsko delo
Tjaša Simonič, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Izzivi vzgojiteljev predšolskih otrok ob stiku z multikulturalizmom v vrtcu je sestavljena iz dveh sklopov. V prvem sklopu smo tematiko obravnavali iz teoretičnega vidika. Pojme smo nadgrajevali od najširšega k specifičnim. V drugem, empiričnem sklopu smo izvedli anketo, s katero smo želeli ugotoviti, s kakšnimi izzivi se pri svojem delu v vzgojno-izobraževalnih ustanovah srečujejo vzgojitelji predšolskih otrok. Namen naše naloge je bil raziskati, ali se vzgojitelji predšolskih otrok v slovenskih vrtcih srečujejo z izzivi na področju multikulturalizma. Obravnavana naloga je relevantna in aktualna z dveh vidikov. Prvič, ker analizira področje multikulturalizma, ki je skozi leta vse bolj aktualno. In drugič, ker je nerazumevanje multikulturalizma zelo pogosto lahko vzrok za neučinkovitost in neuspešnost vzgojiteljev ter vzgojno-varstvenih zavodov. Lastne izkušnje in učinek zatiskanja oči pred izzivi se v neformalnem okolju zaznavajo in obravnavajo bolj kritično, kot si bi želeli priznati na formalni ravni vodstva zavodov.
Ključne besede: multikulturalizem, vzgojitelji predšolskih otrok, izzivi, kultura, otroci
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 128; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

5.
Vpliv vsebnosti CO2 in procesnih pogojev na potek fermentacije in senzorične lastnosti kombuče : magistrsko delo
Špela Habjanič, 2023, magistrsko delo

Opis: Kombuča je osvežilna fermentirana pijača, bogata z organskimi spojinami, polifenoli, vitamini, minerali ter drugimi bioaktivnimi snovmi. Prvotno izhaja iz območja na severovzhodu Kitajske, v zadnjih letih pa je doživela pravi razcvet po vsem svetu. V okviru magistrskega dela smo študirali potek fermentacije sladkanega čaja s kombučo. Zanimala nas je dinamika koncentracije sladkorja, CO2 in etanola med procesom fermentacije ter gibanje pH vrednosti. Raziskovali smo vplive izbranih bioprocesnih parametrov na kvaliteto končnega napitka. V nadaljevanju smo opazovali vpliv temperature na potek fermentacije. Za določitev bioprocesnih parametrov smo uporabljali tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti in aparat za merjenje koncentracije raztopljenega CO2. V prvi fazi je proces fermentacije potekal v 6 L steklenih posodah, primarna fermentacija je potekala teden dni. Nato smo pri procesu sekundarne fermentacije uporabili 100 mL stekleničke. Sekundarna fermentacija je trajala dober mesec dni. V splošnem smo potrdili, da vrednosti pH in sladkorja med procesom fermentacije padajo, koncentracije CO2 ter etanola pa naraščajo. Ugotovili smo, da dodatek sirupa h kombuči pospeši proces sekundarne fermentacije, saj v krajšem obdobju nastane bolj kisla, gazirana pijača z večjo vsebnostjo alkohola. Po drugi strani pa umetno dodan CO2 h kombuči zaustavi oziroma upočasni proces fermentacije, predvsem v prvi fazi procesa (prvih 14 dni). Z rezultati smo potrdili, da ima temperatura pomembno vlogo pri procesu fermentacije. Pri višji temperaturi (35 °C) je fermentacija potekala hitreje, vrednosti pH in sladkorja so hitreje padale, koncentracije CO2 in etanola pa naraščale, v primerjavi s potekom sekundarne fermentacije pri sobni temperaturi (24 °C). Nasprotno smo opazili pri fermentaciji kombuče, ki je potekala v hladilniku (5 °C). Nižje temperature fermentacije so proces upočasnile. Nazadnje smo ugotovili, da na proces fermentacije močno vplivajo uporabljena starter kultura, njena oblika, velikost, izvor in starost.
Ključne besede: kombuča, SCOBY kultura, sekundarna fermentacija, CO2, etanol, temperaturna odvisnost
Objavljeno v DKUM: 05.05.2023; Ogledov: 118; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

6.
Stili vodenja, kultura in poslovni običaji - primerjava Slovenije in Kitajske
Blaž Zadravec, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili kulturo, vodenje in poslovne običaje Slovenije in Kitajske, nato pa smo državi še primerjali. V današnjem poslovnem svetu lahko pride do številnih napak oziroma težav predvsem na poslovnih sestankih, kjer se srečujejo različne kulture. Država, podjetja in organizacije si želijo dobrega sodelovanja in komunikacije z državami, podjetji in organizacijami iz različnih kultur in kontinentov. Predstavniki držav morajo biti na tekočem z njihovim stilom vodenja, kulturo in poslovnimi običaji, ki se lahko med državami pomembno razlikujejo. V diplomskem delu smo se predvsem osredotočili na primerjavo Slovenije in Kitajske, kjer smo predstavili številne razlike v načinu vodenja, kulturi in poslovnih običajih. Predstavili smo tudi pojem vodenja, kjer smo opredelili stile vodenja, izhodišča za razumevanje vodenja in skupinsko delo. Dotaknili smo se pojma kultura, kjer smo opredelili organizacijsko kulturo, poslovni bonton in poslovno komuniciranje. V zadnjem delu diplomskega dela pa smo opredelili kriterije, na temelju katerih smo Slovenijo in Kitajsko tudi primerjali in opisali razlike. Največje razlike smo zaznali v načinu vodenja, saj v Sloveniji uporabljamo predvsem demokratičen stil vodenja, na Kitajskem pa se poslužujejo predvsem avtokratskega stila vodenja, kjer ima vodja malo zaupanja v svoje zaposlene. Razlike se pojavijo tudi v sami kulturi, saj smo Slovenci bolj odprti po naravi, kot so Kitajci. Za Slovenijo je značilna bolj individualistična kultura, za Kitajsko pa kolektivistična. Razlike se pojavljajo tudi pri načinu komuniciranja, saj Slovenci uporabljamo neposreden stil, Kitajci pa zgoščeni stil komuniciranja. V sklepu diplomskega dela smo opisali naše ugotovitve, predstavili odprte probleme in podali predloge za prakso.
Ključne besede: Kultura, Vodenje, Stil vodenja, Slovenija, Kitajska, Poslovna kultura, Motiviranje
Objavljeno v DKUM: 07.04.2023; Ogledov: 129; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

7.
Sodobno pohištvo oblikovano na osnovi slovenskih mitov in pripovedk : magistrsko delo
Hana Pohajda, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je opisan proces oblikovanja sodobnega pohištva skozi proces oblikovalskega razmišljanja. Idejna zasnova temelji na izbranih slovenskih narodnih mitih in pripovedkah, na podlagi katerih smo ustvarili kolekcijo treh kosov pohištva. Te skozi naravne danosti Slovenije in elemente nesnovne kulturne dediščine izpostavljajo prepoznavne detajle, ki so gradniki oblik dveh kolekcij. Cilj magistrske naloge je oblikovati naslonjač, ki simbolizira pripovedko iz gorskega področja Slovenije, naslonjač ali sedežno garnituro, ki simbolizira slovenski mit iz nižinskega področja in mizico s slovenskim mitom rek. Naloga tudi podrobno opiše določene faze oblikovalskega procesa dvojnega diamanta, ki je zelo razširjen na oblikovalskem področju.
Ključne besede: Slovenska kultura, Miti, Pripovedke, Bajeslovje, Slovenska mitologija, Sodobno pohištvo, Oblikovanje pohištva, 3D Oblikovanje in tisk
Objavljeno v DKUM: 30.03.2023; Ogledov: 213; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (5,06 MB)

8.
Etiologija ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji
Silvo Grčar, Katja Eman, 2022, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Problematika okoljske škode, ki jo povzročijo oborožene sile v mirnodobnem in vojnem času, je predmet preučevanja sociologije, zdravstva, ekologije, kriminologije in drugih ved. Čeprav problem prepoznavajo tudi ekološki kriminologi, pa so manj številni prispevki avtorjev, ki bi analizirali specifične povzročitelje ekološke kriminalitete, kot so oborožene sile. Predstavimo kriminogenost vojaške organizacije in etiologijo ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji. Metode: Uporabili smo analizo obstoječih knjižnih in elektronskih virov s področja ekološke kriminologije, ekološke kriminalitete in sociologije vojske. Z deskriptivno metodo, metodo dedukcije in metodo kompilacije smo opisali vsebinsko področje in ga umestili v kontekst ekološke kriminologije. Ugotovitve: Med pojavne oblike kriminalitete v vojaški organizaciji uvrščamo tudi ekološko kriminaliteto. Vojaško institucionalno okolje ustvarja, ohranja ali preprečuje okoliščine, ki generirajo splošne in posebne oblike kriminalitete, med njimi tudi ekološko kriminaliteto, katere povzročitelj so oborožene sile. Izvirnost/pomembnost prispevka: S prispevkom smo predstavili kriminogenost vojaške organizacije. Opisali smo izbrane pojavne oblike ekološke kriminalitete in kriminogene predispozicije oboroženih sil za povzročitev ekološke kriminalitete. Znanstveno preučevanje mirnodobnih dejavnosti oboroženih sil v kontekstu ekološke kriminologije predstavlja novost in tudi prispevek k obstoječemu znanju na področju (ekološke) kriminologije in sociologije vojske.
Ključne besede: vojska, ekološka kriminaliteta, okoljska škoda, oborožene sile, vojaška organizacija, vojaška kriminologija, vojaška kultura, ekološka kriminologija, vojaška sociologija
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 112; Prenosov: 14
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Krležine nepokretne i pokretne slike
István Lukács, 2023

Opis: V znanstveni monografiji budimpeškega kroatista in slovenista prof. dr. Istvána Lukácsa Krleževe negibljive in gibljive slike je predvsem iz madžarskega kulturnega in književnega primerjalnega zornega kota predstavljena problematika intertekstualnosti in intermedialnosti v ustvarjalnosti klasika hrvaške književnosti Miroslava Krleže. V prvem delu monografije prek analize konkretnih besedil (pesmi, roman Zastave) predstavlja problematiko recepcije Adyjeve lirike in madžarske slikarske produkcije (Dezső Orbán) na začetku XX. stoletja, v drugem obširnejšem delu pa Krležev odnos do filma. Avtorjeva teza je, da je nov optični medij (film) na začetku XX. stoletja igral pomembno vlogo pri nastajanju njegovih zgodnjih dramskih besedil (Legende). Gre za dela, ki so nastala v pisateljevi zgodnji mladosti, neposredno po vrnitvi iz Budimpešte, kjer se je šolal na vojaški akademiji, zato avtor upravičeno domneva in to v monografiji tudi dokaže, da se je Krleža najverjetneje že takrat seznanil z nemim filmom in madžarskimi teoretičnimi deli o filmu. O Krleževih „tonfilmskih imaginacijah” so pisali že prej, vendar brez natančnejše strokovne elaboracije celotne problematike. Prvi strokovnjak, ki je v svojem obširnem eseju o Krleževih zgodnjih dramskih besedilih omenil možnost aplikacije filmske tehnike pri odrski postavitvi, je bil ravnatelj zagrebške Drame Josip Bach, ki je sicer odklonil uprizoritev vseh Krleževih dram. Bachova lucidna ugotovitev je za avtorja monografije bila pravo izhodišče za analizo Krleževih Legend, vendar ne z vidika možne gledališke inscenacije, ampak morebitne filmske inspiracije tako pri določenih temah (Jezus, Saloma, Krištof Kolumb) kot pri aplikaciji kinopoetike, še zlasti pri netipičnih didaskalijah. Zadnja desetletja avtorji v sodobni literarni teoriji o intermedialnosti pogosto tematizirajo povezave med literarnim besedilom in filmom, analizirajo filmske adaptacije znanih književnih del ter pišejo o filmičnosti, kinostilu in kinopoetiki konkretnih literarnih del. Po avtorjevih ugotovitvah vse te stilne elemente najdemo tudi v Krleževih zgodnjih delih (Legende, simfonije), vendar je „filmski jezik” tako izrazito prisoten, da tudi strukturalno zaznamuje ta dela. Avtor monografije prav zaradi zaznamovalne moči teh elementov Krleževe določene didaskalije in scenske rešitve imenuje kinotekst. Ta literarnoteoretski pojem je inovacija, ki se nanaša na določene dele konkretnega književnega besedila, in je pravzaprav popolnoma adekvaten filmskemu kadru. To pomeni, da so nekateri segmenti v Krleževem literarnem besedilu pravi filmski kader in tako tudi funkcionirajo. Gre za nenavaden paradoks, saj je književnost besedna umetnost, film pa vizualna.
Ključne besede: Miroslav Krleža, intertekstualnost, intermedialnost, madžarska kultura, film, kinotekst
Objavljeno v DKUM: 02.03.2023; Ogledov: 204; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (14,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Učinki korejskega vala na kulturno afiniteto in glasbeni turizem: primer globalnega popkulturnega fenomena BTS : primer globalnega popkulturnega fenomena BTS
Manca Šibal, 2022, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu smo raziskovali učinke korejskega vala na kulturno afiniteto in glasbeni turizem med slovensko mladino, za primer smo vzeli korejsko fantovsko skupino BTS. S ciljem osvetliti povezavo med turizmom, glasbo in kulturo, v teoretičnem delu sprva opredelimo glasbeni turizem kot obliko popkulturnega turizma, vpliv globalizacije in medijev na medkulturne stike, koncept kulturne afinitete ter korejski val, v okviru katerega se posvetimo predstavitvi skupine BTS in njenemu delovanju. Empirični del je obsegal dve raziskavi. S kvalitativno tematsko analizo smo analizirali tri oddaje skupine BTS (Run BTS, BTS In The Soop ter Bon Voyage), da bi pojasnili, kako skupina prek svojih medijskih tekstov reprezentira južnokorejsko kulturo in vedenjske vzorce oboževalcem. Identificirali smo štiri prevladujoče teme oz. kategorije korejskih elementov (hrana, igre, kulturni artefakti in komunikacija) in poudarili, da lahko oboževalci na podlagi opaženih elementov na zabaven način spoznavajo tujo kulturo in ob tem podpirajo skupino. V drugem, kvantitativnem delu raziskovanja pa smo opravili anketo, v kateri nas je zanimalo, ali se slovenski oboževalci BTS razlikujejo od neoboževalcev v kulturni afiniteti, poznavanju južnokorejske kulture ter v želji po obisku Južne Koreje. Ugotavljamo, da oboževalci BTS bolje poznajo južnokorejsko kulturo, se zanjo bolj zanimajo in imajo večjo željo po obisku destinacije kot neoboževalci, med katerimi pa prav tako obstaja nekaj zanimanja.
Ključne besede: popkulturni turizem, glasbeni turizem, kultura, kulturna afiniteta, globalizacija, korejski val, BTS, Južna Koreja.
Objavljeno v DKUM: 12.01.2023; Ogledov: 208; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici