Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Področje trajnostnega razvoja je dandanes na globalnem nivoju postalo eno izmed najbolj aktualnih in pomembnih področij za trenutno in vse prihodnje generacije. To potrjujejo številke raziskave, velika zainteresiranost javnosti (tudi politične) in nenehna opozarjanja na pomen omenjenega področja iz strani številnih vplivnežev širom sveta. V doktorski disertaciji smo obravnavali trajnostne oskrbovalne verige v logističnih in nelogističnih mikro, malih, srednjih in velikih podjetjih (še posebej v povezavi z organizacijsko kulturo, normativno zavezanostjo in sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja po Združenih narodih). Hkrati smo raziskali tudi usmerjenost in osredotočenost študij s področja logistike in oskrbovalnih verig na prioritetna področja trajnostnega razvoja. Na podlagi teoretičnih spoznanj in obstoječih raziskav smo oblikovali štiri glavne hipoteze in deset podpornih hipotez. Trajnostno usmerjenost in osredotočanje v logistiki in oskrbovalnih verigah na prioritetna področja trajnostnega razvoja smo raziskali s pomočjo 116 študij, ki so bile objavljene v 73 mednarodnih revijah v obdobju med letoma 2010 in 2020 v znanstveni bazi Web of Science in/ali Scopus. Pri tem smo upoštevali tako vse tri dimenzije trajnostnega razvoja kot tudi vseh sedemnajst ciljev trajnostnega razvoja po Združenih narodih. Ob vsem naštetem smo uporabili tudi program VOSviewer za izdelavo različnih bibliometričih analiz. V doktorski disertaciji smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvajali mednarodno raziskavo na več celinah. V raziskavo so bili večinoma vključeni zaposleni iz podjetij, ki so bila locirana v 34 različno razvitih državah. Anketni vprašalnik smo neposredno poslali v 528 podjetij in 1.576 zaposlenim. Na anketni vprašalnik se je odzvalo 516 zaposlenih. Na podlagi pridobljenih rezultatov in uporabljenih statističnih metod, npr. faktorska analiza, linearna regresijska analiza, Pearsonov korelacijski koeficient itn., smo ugotovili, da organizacijska kultura in normativna zavezanost statistično značilno vplivata na trajnostni razvoj v oskrbovalnih verigah. Ugotovili smo tudi, da organizacijska kultura statistično značilno vpliva na normativno zavezanost. Na podlagi rezultatov raziskave s poudarkom na statistično značilnih direktnih vplivih smo zasnovali model razvoja trajnostne oskrbovalne verige, ki upošteva vpliv organizacijske kulture in normativne zavezanosti na trajnostni razvoj v oskrbovalnih verigah. Pri tem smo upoštevali logistični vidik, kot je tudi posebej poudarjeno v sklopu predpostavk in omejitev doktorske disertacije. Razvit model podjetjem omogoča izboljšanje trajnostnega razvoja njihovih oskrbovalnih verig z upoštevanjem vpliva organizacijske kulture in normativne zavezanosti. V doktorski disertaciji smo predstavili tudi način uporabe razvitega modela v praksi/podjetjih. V doktorski disertaciji smo potrdili vse štiri glavne hipoteze ter tudi vseh deset podpornih hipotez ter tako dosegli prispevek k strokovni in znanstveni literaturi s področja predmeta raziskovanja. Zasnovali smo koncept (razvoj modela) za izboljšanje trajnostnih oskrbovalnih verig, ki omogoča tudi boljšo prihodnost za trenutno in vse nadaljnje generacije. Doktorska disertacija hkrati omogoča tudi odlična izhodišča za nadaljnje raziskave s področja logistike, oskrbovalnih verig, trajnostnega razvoja, organizacijske kulture in normativne zavezanosti.
Ključne besede: logistika, oskrbovalna veriga, trajnostni razvoj, organizacijska kultura, normativna zavezanost
Objavljeno v DKUM: 07.06.2023; Ogledov: 94; Prenosov: 25
Celotno besedilo (9,11 MB)

Opis: Medicinske sestre se v svojem delovnem okolju mnogokrat srečujejo s kadrovsko stisko, fizično in psihično preobremenjenostjo, slabimi odnosi v timu, težavnimi pacienti in njihovimi svojci, večizmenskim delovnikom in slabim plačilom. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv stresa medicinske sestre, ki ga ta doživlja v svojem delovnem okolju, na varnostno kulturo pacienta. Metode: V zaključnem delu smo izvedli pregled literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, Willey Online Library in Science Direct. Vključene članke smo poiskali s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Članke smo s pomočjo orodja JBI kritično ocenili in izvedli tematsko analizo. Rezultati: Od vseh 1524 zadetkov je bilo v analizo vključenih 9 člankov, ki so bili vsebinsko ustrezni. Rezultati so pokazali, da delovno okolje, preobremenjenost in izgorelost medicinske sestre negativno vplivajo na kulturo varnosti pacienta v povezavi s stresom medicinske sestre. Razprava in sklep: Ves stres, ki ga medicinska sestra med delovnim procesom »srka« vase, pušča posledice na (ne)kakovostni obravnavi pacienta. S tem se varnost pacienta močno zmanjša in so posledice za nastanek neželenih dogodkov veliko večje. Ker je varnostna kultura pacienta prioriteta zdravstvenega osebja in tako tudi zdravstvenih sistemov, je treba poiskati dosledne rešitve za zmanjšanje oziroma preprečitev življenjsko ogrožajočih napak.
Ključne besede: medicinska sestra, varnost pacienta, varnostna kultura, stres
Objavljeno v DKUM: 15.05.2023; Ogledov: 92; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: Kombuča je osvežilna fermentirana pijača, bogata z organskimi spojinami, polifenoli, vitamini, minerali ter drugimi bioaktivnimi snovmi. Prvotno izhaja iz območja na severovzhodu Kitajske, v zadnjih letih pa je doživela pravi razcvet po vsem svetu. V okviru magistrskega dela smo študirali potek fermentacije sladkanega čaja s kombučo. Zanimala nas je dinamika koncentracije sladkorja, CO2 in etanola med procesom fermentacije ter gibanje pH vrednosti. Raziskovali smo vplive izbranih bioprocesnih parametrov na kvaliteto končnega napitka. V nadaljevanju smo opazovali vpliv temperature na potek fermentacije. Za določitev bioprocesnih parametrov smo uporabljali tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti in aparat za merjenje koncentracije raztopljenega CO2. V prvi fazi je proces fermentacije potekal v 6 L steklenih posodah, primarna fermentacija je potekala teden dni. Nato smo pri procesu sekundarne fermentacije uporabili 100 mL stekleničke. Sekundarna fermentacija je trajala dober mesec dni. V splošnem smo potrdili, da vrednosti pH in sladkorja med procesom fermentacije padajo, koncentracije CO2 ter etanola pa naraščajo. Ugotovili smo, da dodatek sirupa h kombuči pospeši proces sekundarne fermentacije, saj v krajšem obdobju nastane bolj kisla, gazirana pijača z večjo vsebnostjo alkohola. Po drugi strani pa umetno dodan CO2 h kombuči zaustavi oziroma upočasni proces fermentacije, predvsem v prvi fazi procesa (prvih 14 dni). Z rezultati smo potrdili, da ima temperatura pomembno vlogo pri procesu fermentacije. Pri višji temperaturi (35 °C) je fermentacija potekala hitreje, vrednosti pH in sladkorja so hitreje padale, koncentracije CO2 in etanola pa naraščale, v primerjavi s potekom sekundarne fermentacije pri sobni temperaturi (24 °C). Nasprotno smo opazili pri fermentaciji kombuče, ki je potekala v hladilniku (5 °C). Nižje temperature fermentacije so proces upočasnile. Nazadnje smo ugotovili, da na proces fermentacije močno vplivajo uporabljena starter kultura, njena oblika, velikost, izvor in starost.
Ključne besede: kombuča, SCOBY kultura, sekundarna fermentacija, CO2, etanol, temperaturna odvisnost
Objavljeno v DKUM: 05.05.2023; Ogledov: 118; Prenosov: 22
Celotno besedilo (3,35 MB)

Opis: V magistrski nalogi je opisan proces oblikovanja sodobnega pohištva skozi proces oblikovalskega razmišljanja. Idejna zasnova temelji na izbranih slovenskih narodnih mitih in pripovedkah, na podlagi katerih smo ustvarili kolekcijo treh kosov pohištva. Te skozi naravne danosti Slovenije in elemente nesnovne kulturne dediščine izpostavljajo prepoznavne detajle, ki so gradniki oblik dveh kolekcij. Cilj magistrske naloge je oblikovati naslonjač, ki simbolizira pripovedko iz gorskega področja Slovenije, naslonjač ali sedežno garnituro, ki simbolizira slovenski mit iz nižinskega področja in mizico s slovenskim mitom rek. Naloga tudi podrobno opiše določene faze oblikovalskega procesa dvojnega diamanta, ki je zelo razširjen na oblikovalskem področju.
Ključne besede: Slovenska kultura, Miti, Pripovedke, Bajeslovje, Slovenska mitologija, Sodobno pohištvo, Oblikovanje pohištva, 3D Oblikovanje in tisk
Objavljeno v DKUM: 30.03.2023; Ogledov: 213; Prenosov: 17
Celotno besedilo (5,06 MB)

Opis: V znanstveni monografiji budimpeškega kroatista in slovenista prof. dr. Istvána Lukácsa Krleževe negibljive in gibljive slike je predvsem iz madžarskega kulturnega in književnega primerjalnega zornega kota predstavljena problematika intertekstualnosti in intermedialnosti v ustvarjalnosti klasika hrvaške književnosti Miroslava Krleže. V prvem delu monografije prek analize konkretnih besedil (pesmi, roman Zastave) predstavlja problematiko recepcije Adyjeve lirike in madžarske slikarske produkcije (Dezső Orbán) na začetku XX. stoletja, v drugem obširnejšem delu pa Krležev odnos do filma. Avtorjeva teza je, da je nov optični medij (film) na začetku XX. stoletja igral pomembno vlogo pri nastajanju njegovih zgodnjih dramskih besedil (Legende). Gre za dela, ki so nastala v pisateljevi zgodnji mladosti, neposredno po vrnitvi iz Budimpešte, kjer se je šolal na vojaški akademiji, zato avtor upravičeno domneva in to v monografiji tudi dokaže, da se je Krleža najverjetneje že takrat seznanil z nemim filmom in madžarskimi teoretičnimi deli o filmu. O Krleževih „tonfilmskih imaginacijah” so pisali že prej, vendar brez natančnejše strokovne elaboracije celotne problematike. Prvi strokovnjak, ki je v svojem obširnem eseju o Krleževih zgodnjih dramskih besedilih omenil možnost aplikacije filmske tehnike pri odrski postavitvi, je bil ravnatelj zagrebške Drame Josip Bach, ki je sicer odklonil uprizoritev vseh Krleževih dram. Bachova lucidna ugotovitev je za avtorja monografije bila pravo izhodišče za analizo Krleževih Legend, vendar ne z vidika možne gledališke inscenacije, ampak morebitne filmske inspiracije tako pri določenih temah (Jezus, Saloma, Krištof Kolumb) kot pri aplikaciji kinopoetike, še zlasti pri netipičnih didaskalijah. Zadnja desetletja avtorji v sodobni literarni teoriji o intermedialnosti pogosto tematizirajo povezave med literarnim besedilom in filmom, analizirajo filmske adaptacije znanih književnih del ter pišejo o filmičnosti, kinostilu in kinopoetiki konkretnih literarnih del. Po avtorjevih ugotovitvah vse te stilne elemente najdemo tudi v Krleževih zgodnjih delih (Legende, simfonije), vendar je „filmski jezik” tako izrazito prisoten, da tudi strukturalno zaznamuje ta dela. Avtor monografije prav zaradi zaznamovalne moči teh elementov Krleževe določene didaskalije in scenske rešitve imenuje kinotekst. Ta literarnoteoretski pojem je inovacija, ki se nanaša na določene dele konkretnega književnega besedila, in je pravzaprav popolnoma adekvaten filmskemu kadru. To pomeni, da so nekateri segmenti v Krleževem literarnem besedilu pravi filmski kader in tako tudi funkcionirajo. Gre za nenavaden paradoks, saj je književnost besedna umetnost, film pa vizualna.
Ključne besede: Miroslav Krleža, intertekstualnost, intermedialnost, madžarska kultura, film, kinotekst
Objavljeno v DKUM: 02.03.2023; Ogledov: 204; Prenosov: 21
Celotno besedilo (14,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...