Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Beseda kult ima latinski izvor in pomeni čaščenje. Kulti so največkrat združenja ljudi z enakim mišljenjem, ki se zavzemajo za skupen cilj. Kulti se med seboj zelo razlikujejo, vendar imajo kljub temu nekaj skupnih značilnosti, kot so hierarhična ureditev, na vrhu katere je vodja ali šef, in uporaba različnih obredov. Značilna je tudi skrivnostnost, katero poznajo samo člani. Navadno kulti predstavljajo zaprto družbo, ki je dostopna samo članom, širša publika pa nima dostopa do teh skupin. Velikokrat pripadniki uporabljajo različne simbole in znake sporazumevanja, ki jih poznajo le oni. Kulti so se pojavljali že zelo zgodaj v zgodovini in se pojavljajo še danes. Med najbolj znane kulte in sekte bi lahko uvrstili templjarje, iluminate, Sataniste in druge skupine ljudi. Znotraj takšnih skupin so pogoste tudi psihične in fizične zlorabe članov. Vodja velikokrat svoje člane izkorišča, da izpolnijo njegove cilje. Pogoste so tudi razne umske spletke, ki jih uporablja voditelj za dosego ciljev. Člani velikokrat ne vedo, da so žrtve psiholoških trikov, saj imajo mnenje, da to morajo početi in da morajo ubogati svojega voditelja. Zelo pogosta tehnika, ki jo izvajajo vodje na svojih članih, je pranje možganov, s pomočjo katere spremenijo mišljenje svojih pripadnikov. Za kulte je značilno tudi to, da človeka hitro zasvojijo, saj se takšne skupine ljudi družijo vsak dan in to zanje postane že rutina, katere so navajeni in jo težko zapustijo. Za osebe, ki zapustijo kulte je značilno, da se zelo težko vrnejo v prejšnji način življenja in da rabijo veliko časa, da se ponovno privadijo na stari način življenja, ki pa nikoli ni enak tistemu pred vključitvijo. Nekateri člani se v kulte že rodijo in so vanje vključeni celo življenje. Takšne osebe zelo težko razvijejo lastno mnenje o teh skupinah ljudi, saj je to edini način življenja, ki ga poznajo. V kultih, kamor je vključena vsa družina pogosto prihaja do razpada družin, saj so velikokrat zabrisane vloge članov družine. Obstaja kar nekaj zavodov in ustanov, ki pomagajo nekdanjim članom pri vrnitvi v normalno življenje, kar pa je zelo dolg proces. Kljub tej pomoči takšni ljudje nikoli ne bodo več imeli takšnega življenja, kot so ga imeli pred vključitvijo v kult.
Ključne besede: diplomske naloge, kult, karizmatični vodja, pranje možganov, nasilje, manipulacija
Objavljeno v DKUM: 08.10.2019; Ogledov: 1436; Prenosov: 254
Celotno besedilo (280,51 KB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Egipčanski kult smrti in njegove reprezentacije sta predstavljena verovanje in način sprejemanja smrti starih Egipčanov, ki je temeljilo na Knjigi mrtvih, kar je podkrepljeno s konkretnimi slikovnimi uresničitvami. Diplomsko delo je razdeljeno na tri vsebinske sklope, čeprav je ta delitev zabrisana, saj se sklopi medsebojno povezujejo in dopolnjujejo. V začetku naloge so predstavljeni zgodovinska in časovna opredelitev egipčanske civilizacije glede na obdobja, način egipčanskega verovanja ter najpomembnejša božanstva na podlagi slikovnih primerov. Osrednji del je posvečen kulturi pokopavanja mrtvih na podlagi vseh pogrebnih in posmrtnih obredov, ki so temeljili na mitu o Ozirisu, ter Knjigi mrtvih kot osnovi egipčanskega posmrtnega verovanja v vseh njenih oblikah in razvojnih stopnjah skozi čas. Proti koncu diplomsko delo obravnava spremembe, odstopanja in povezovanja, ki so se zgodila v celotni kulturi pokopavanja mrtvih skozi različna obdobja Egipta, pri čemer je izpostavljena t.i. faraonska renesansa v 25. in 26. dinastiji, kratko poglavje pa se nanaša na zgodovinska dejstva in predpostavke v smislu povezanosti že prej povedanega v končno celoto. Namen diplomskega dela je predstaviti verovanje in kulturo pokopavanja mrtvih v starem Egiptu na podlagi Egipčanske knjige mrtvih in to podkrepiti s slikovnimi uresničitvami.
Ključne besede: Egipt, religija, Egipčanska knjiga mrtvih, grobnica, posmrtno življenje, kult smrti, sarkofag, papirus, reinkarnacija
Objavljeno v DKUM: 23.07.2015; Ogledov: 2945; Prenosov: 409
Celotno besedilo (4,10 MB)

Opis: Srbski mit o Kosovu je del nacionalne identitete Srbov. Cilj diplomskega dela je osvetliti proces nastanka mita, ga definirati, analizirati in pojasniti, kako vpliva na politični, verski in kulturni vidik življenja Srbov ter primerjati kosovski mit z osnovo krščanstva, pri čemer je potrebno poudariti motiv izdaje. Poleg motiva izdaje je koren kosovskega mita tudi motiv junaštva, znotraj katerega sta upravičeno najbolj izpostavljena knez Lazar in Miloš Obilić. Oba se uvrščata med najpomembnejše osebnosti v srbski zgodovini. Mit o Kosovu je postal ključen politični mit v postsocialistični Srbiji, saj so se nacionalistično usmerjene politične stranke naslonile nanj z namenom postati glavna politična sila. Pri tem so se povezale s Srbsko pravoslavno cerkvijo, saj je ta skozi stoletja podrejenosti Otomanskemu cesarstvu zasedala vlogo varuha srbske nacionalne kulture in tradicije. Pomembnost njene vloge je v tem, da je zasnovala kolektivno zavest in ideološki okvir srbskega naroda. Iz vsega tega je jasno, da mit o Kosovu povezuje politiko in religijo v Srbiji.
Ključne besede: Srbski mit o Kosovu, Lazarjev kult, Obilićev kult, mitizacija, Srbska pravoslavna cerkev, zaobljuba Kosovu, svetosavlje.
Objavljeno v DKUM: 24.01.2011; Ogledov: 3576; Prenosov: 286
Celotno besedilo (498,19 KB)