SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
INTERNACIONALIZMI V KULINARIKI
Katja Krajnc, 2014, diplomsko delo

Opis: Današnja kulinarična leksika je rezultat nenehnih komunikacijskih procesov ter kulturnih vzajemnih odnosov med različnimi narodi, ki so v vseh obdobjih zgodovine vodili v prevzemanje znanja in izkušenj. Zgodovina kulinarike je povezana z zgodovino stikov med ljudmi in narodi, v katerih so se ti – eni v večji in drugi v manjši meri – spoznavali in drug od drugega prevzemali tuja živila, jedi, prehranske navade, načine priprave hrane itn. Obenem s temi pa so prevzemali tudi poimenovanja zanje. Stiki med govorci različnih jezikov in njihovo medsebojno vplivanje je torej omogočilo spremembe v posameznih leksikalnih sestavih jezikov in končno njihovo približevanje. Vse to se odraža tudi v leksiki kulinarike, za katero lahko trdimo, da je internacionalizirana. Cilj te naloge je bil iz strokovnega jezika kulinarike izluščiti internacionalizme ter jih podrobneje raziskati. Pod internacionalizmom razumevamo ekvivalentne in formalno kongruentne interlingvalne enote s skupno etimologijo, ki jih najdemo v vsaj treh sodobnih jezikih in ki pripadajo najmanj dvema jezikovnima skupinama. Kot primerjalni jeziki so bili vzeti slovenščina, nemščina, italijanščina, francoščina in angleščina. Obdelani korpus obsega 506 internacionalizmov, ki so zbrani na podlagi primarnih virov, slovarjev in priročnikov. Kvantitativna analiza je pokazala, da so po strogih merilih povsem kongruentni in ekvivalentni samo 4 interleksemi, ob zanemaritvi pisave z veliko začetnico v nemščini je teh interleksemov 64. V vsaj treh jezikih je kongruentnih in ekvivalentnih 170 interleksemov, 259 pa zaradi izrazne strani v manj kot treh jezikih. Lažnih prijateljev sem našla 13.
Ključne besede: internacionalizmi, kulinarika, interleksem, etimologija, izvor interleksemov, kulinarični internacionalizmi, jezikovni stiki
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 179; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

2.
ANALIZA PONUDBE LOKALNE GASTRONOMIJE V TURISTIČNI PONUDBI KOZJAKA
Tina Maučnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. V prvem poglavju smo opredelili področja in opisali problem, predstavili namen, cilje, osnovne trditve, predpostavke in omejitve diplomskega dela ter predvidene metode raziskovanja. V drugem poglavju smo predstavili pojem gastronomija, njeno zgodovino, povezavo med gastronomijo in turizmom, predstavili gastronomske regije ter piramido slovenske gastronomije. V tretjem poglavju smo predstavili management turistične destinacije. V četrtem poglavju pa smo opravili raziskavo, na izbranih turističnih kmetijah in gostinskih lokalih na Kozjaku. Z rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo anketiranja, smo pridobili potrebne informacije na osnovi katerih smo podali svoje predloge. Peto poglavje predstavlja sklep, v katerem smo povzeli glavna spoznanja iz diplomske naloge in potrdili oz. zavrgli zastavljene teze naloge.
Ključne besede: gastronomija, kulinarika, enologija, turistična kmetija, gostilna, turizem, turistična destinacija, lokalna gastronomija, Kozjak
Objavljeno: 02.07.2015; Ogledov: 734; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (372,54 KB)

3.
Slovensko-nemški prevodi jedilnih listov na področju Maribora
Silvia Šarlah, 2016, diplomsko delo

Opis: Današnja globalna družba je postala zelo odprta glede spoznavanja novih kultur, ta transkulturni trend lahko opazimo predvsem na področju kulinarike in gastronomije. Kulinarika se tudi vedno bolj uveljavlja kot pomemben motiv za izlet ali potovanje, posledično narašča pomen jedilnih listov v okviru mednarodnega turizma. Pri prevajanju jedilnih listov prevajalci uporabljajo različne metode in strategije. V teoretičnem delu diplomskega dela se bomo uprli na teorijo skoposa, ki v ospredje prevoda postavlja namen in naročnika. Najpomembnejše prevajalske postopke bomo prevzeli po avtorjih Vinay in Daberlnet. Pri prevajanju kulturnih realij se bomo oprli na raziskave in ugotovitve Šumrade. Empirični del diplomskega dela se osredotoča na prevajanje jedilnih listov, primarni cilj je analiza ustreznosti prevodov. V analizo je bilo vključenih 9 jedilnih listov v slovenskem jeziku, prevedenih v nemški jezik. Skupaj je bilo analiziranih 441 jedi s pripadajočimi prevodi v nemškem jeziku, na podlagi katerih smo naredili analizo ustreznosti prevodov. Na podlagi primerjave izvirnika s prevodom smo analizirali neustreznosti in napake, ki se pojavljajo v ciljnem besedilu, jih kategorizirali ter predlagali ustrezne rešitve. Analiza je pokazala, da nemški prevodi jedilnih listov na področju Maribora niso najbolj ustrezni, saj niso kulturno in jezikovno prilagojeni ciljni kulturi, v našem primeru nemškemu jeziku. Jezikovna in kulturna ustreznost prevodov jedilnih listov je pomembna iz različnih razlogov, saj le-ta ne vpliva le na prepoznavnost gostinskega lokala ali restavracije, ampak tudi na prepoznavnost slovenske kuhinje ter celotne turistične destinacije.
Ključne besede: jedilni listi, skopos, kulturne realije, prevajanje strokovnih besedil, izhodiščno besedilo, ciljno besedilo, prevajalske strategije, kulinarika
Objavljeno: 16.03.2016; Ogledov: 634; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

4.
VLOGA GASTRONOMIJE V TURISTIČNI PONUDBI OBČINE HOČE - SLIVNICA
Danijela Kozol, 2016, diplomsko delo

Opis: Vloga gastronomije v turistični ponudbi določenega kraja igra izredno pomembno vlogo pri večanju turistične prepoznavnosti in povečevanju obsega gastronomskega turizma. Vsak turist mora na potovanju jesti in piti, vendar se namen obiska določenega kraja, ki temelji predvsem na okušanju lokalnih posebnosti v hrani in pijači ter skozi le-to spoznavati samo kulturo kraja, zgodovino in tradicijo kraja, bistveno razlikuje od drugih namenov. Kadar potujemo izključno v določen kraj z namenom tovrstnega okušanja, so ponudniki gastronomskih turističnih storitev dosegli svoj namen. V prvem poglavju smo opredelili raziskovalni namen ter zastavili cilje in hipoteze ter predpostavke in omejitve naloge. Naredili smo tudi raziskovalne metode. V drugem poglavju smo nalogi zastavili teoretični okvir. Prikazali smo vlogo gastronomije v turistični ponudbi. Vlogo kulinaričnih dogodkov smo predstavili v tretjem poglavju , ki prikazujejo korak naprej k izpolnjevanju cilja: doseči kulinarično privlačnost občine Hoče-Slivnica ter njeno prepoznavnost zaradi kulinaričnih posebnosti. V tem poglavju smo območje osvetlili tudi z geografskega in kulturnega vidika, prikazali pomen ekološkega povezovanja za nabavo surovin in analizirali vlogo pridelave ekoloških surovin za zdravo prehrano, ki je pogoj za dobro kulinariko kraja. V nadaljevanju poglavij smo predstavili zgodovinsko podlago razvoja gastronomije kraja kot tudi jedi, ki so tipične za to območje. Poleg tega smo opravili analizo stanja v sedanjih gostinskih lokalih po občini. Če povzamemo, smo v raziskavi ugotovili, da je na tem področju potrebno še marsikaj narediti, če si občina želi povečati gastronomsko doživljanje za turiste. Ključne besede: gastronomija, kulinarika, gastronomski turizem, občina Hoče- Slivnica, ekološka pridelava, lokalna/narodna kuhinja, analiza lokalnih gastronomskih posebnosti.
Ključne besede: gastronomija, kulinarika, gastronomski turizem, občina Hoče- Slivnica, ekološka pridelava, lokalna/narodna kuhinja, analiza lokalnih gastronomskih posebnosti.
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 751; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
KULINARIČNE MOJSTROVINE ŠENTJERNEJA
Nuša Lešnjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na opisu kulinaričnih mojstrovin, ki so značilne za občino Šentjernej. Navedene so sestavine za pripravo jedi, ki jih uporabljamo v vsakdanji prehrani za različne praznične jedi ter jedi ob šegah življenjskega cikla. V uvodnem delu diplomskega dela najprej preučimo osnovne pojme, ki so povezani s kulinariko. V nadaljevanju s pomočjo strokovne literature opišemo splošne značilnosti občine, sestavine za pripravo jedi, vsakdanjo hrano, hrano ob praznikih, jedi prazničnega leta ter jedi ob šegah življenjskega cikla. Nato navedemo še hrano ob delih, opišemo lokalne prireditve ter pijače, ki so značilne za omenjeno območje. Vse skupaj nekoliko primerjamo tudi s preteklostjo. V celotnem diplomskem delu smo s pomočjo intervjujev prišli do ugotovitev, da se je večina jedi iz preteklosti ohranila vse do danes. Za nazornejšo predstavitev pa smo uporabili tudi fotografski material.
Ključne besede: kulinarika, Šentjernej, vsakdanje jedi, praznične jedi, Jernejevo
Objavljeno: 27.03.2017; Ogledov: 359; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

6.
Slovenska kulturna dediščina v angleškem jeziku
Eva Dornik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Prevajanje iz slovenskega v angleški jezik ima velik pomen v svetu in tudi v Sloveniji, predvsem na področju turizma, kamor lahko tudi uvrstimo tradicionalno slovensko kulinariko. Z njo se namreč v svetu promoviramo in zato so tudi ustrezni prevodi ključnega pomena. Brez njih bi težje predstavili, kaj je potica ali pa štrukelj. Ker ima angleški jezik status lingue france, menimo, da je še posebej pomembno, da so prevodi tradicionalne slovenske kulinarike ustrezni in razumljivi. Nekatere jedi se v angleški jezik ne morejo prevesti z angleško ustreznico, zato prevajalci velikokrat posegajo po drugačnih metodah in načinih prevajanja. Menimo, da je velik del uspešnosti Slovenije na področju turizma povezan z angleškim jezikom oz. prevodom v angleški jezik. V empiričnem delu raziskujemo, kakšni so ustrezni prevodi slovenske kulinarične terminologije in analiziramo prevode jedilnih listov na področju Brežic. Ugotovili smo, da imajo vsi analizirani gostinski ponudniki na območju Brežic jedilne liste prevedene v angleški jezik in da so v večini ustrezno prevedeni. Na osnovi tega tudi ugotavljamo, da je zelo pomembno, da slovenski turistični delavci poznajo pravilno kulinarično terminologijo v angleškem jeziku.
Ključne besede: tradicionalna slovenska kulinarika, prevajanje, angleški jezik, kulinarična terminologija
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 121; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici