1. Kulinarična dediščina Zasavja in njeno vključevanje v sodobno turistično ponudbo : magistrsko deloUrška Senčar Hočevar, 2022, magistrsko delo Opis: Prehranjevanje večina ljudi pojmuje kot nekaj vsakdanjega, celo nepomembnega, a nujnega za preživetje, vendar sta lokalna hrana in njeno vključevanje v turistično ponudbo vse bolj sodoben trend turizma. Turist s hrano ne le poteši lakoto, ampak tudi zazna destinacijo, ki se predstavlja s hrano. Namen magistrskega dela je bil raziskati in opisati tradicionalno kulinarično dediščino Zasavja ter kako jo vključiti v sodobno turistično ponudbo. Pri raziskovanju smo uporabili več metod kvalitativnega raziskovanja, in sicer analizo strokovne in znanstvene literature, metodo deskripcije, metodo analize vsebine, terensko delo, delno strukturiran intervju. S kmečkimi gospodinjami, ki pripravljajo tradicionalne jedi v svojih gospodinjstvih in so vključene v društva podeželskih žena, z gostinci ter turističnimi ponudniki in zaposlenimi v turističnoinformacijskih centrih v vseh treh zasavskih občinah smo opravili delno strukturirane intervjuje, katerih analizo smo naredili z metodo kodiranja. Analiza je pokazala, da želijo intervjuvanci, ki se že vrsto let ukvarjajo s kulinarično dediščino, vključiti in zaščititi jedi pod skupno blagovno znamko, saj bi s tem dosegli večjo prepoznavnost in zaupanje pri uporabnikih, ki povprašujejo po zasavskih jedeh. Na podlagi naše raziskave smo ob koncu magistrskega dela predlagali konkretne predloge za boljšo vključenost kulinarične dediščine v turistično ponudbo Zasavja.
Ključne besede: Zasavje, kulturna dediščina, kulinarična dediščina, kulinarični turizem, blagovna znamka
Objavljeno v DKUM: 15.04.2022; Ogledov: 1159; Prenosov: 152
 Celotno besedilo (3,47 MB) |
2. Gastronomski turizem v Občini Dobrna: kulinarična dediščina Dobrne in oblikovanje novega turističnega proizvoda na njeni osnoviHelena Horvat, 2020, magistrsko delo Opis: Lokalna hrana in njeno vključevanje v turistično ponudbo predstavljata sodobni trend gastronomskega turizma. S hrano turist ne le poteši lakoto, ampak tudi zazna destinacijo z vsemi čuti. Pod drobnogled smo vzeli Občino Dobrna, kjer prevladuje zdraviliški turizem. Namen našega magistrskega dela je bil raziskati in opisati tradicionalno kulinarično dediščino Dobrne ter ugotoviti njen prispevek in potencial pri razvoju turizma. V naši raziskavi smo uporabili več kvalitativnih raziskovalnih metod, in sicer analizo znanstvene in strokovne literature, metodo deskripcije in analize, terensko delo, delno strukturiran intervju, analizo PSNP in arhivsko raziskovanje. Izjemno pomemben del naše raziskave je terensko delo, ki temelji na kvalitativnem raziskovanju. Izvedli in analizirali smo 29 delno strukturiranih intervjujev z lokalnim prebivalstvom, lokalnimi ponudniki in pridelovalci, odločevalci in strokovnjaki. Raziskava je pokazala, da so lokalni prebivalci nosilci bogatega ustnega izročila o preprosti kmečki kulinariki. Ugotovili smo, da se dobrnska kulinarika ne deli le na vsakdanjo in praznično, ampak tudi na kmečko in meščansko. Na osnovi pridobljenih podatkov smo pripravili sistematični pregled vsakdanje in praznične kmečke kulinarike. Oblikovali smo tipičen dobrnski meni, ki smo ga podprli z zgodbo. Prav tako smo podali smo več predlogov za oblikovanje novega turističnega proizvoda na osnovi raziskane kulinarične dediščine.
Ključne besede: Občina Dobrna, kulinarična dediščina, stare kmečke jedi, lokalno, turistični proizvod
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 1093; Prenosov: 218
Celotno besedilo (4,71 MB) |
3. Analiza kulinarične dediščine in njena vključenost v turistično ponudbo PrlekijeMaja Bot, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, prvi vključuje teoretični in drugi raziskovalni del. V prvem delu smo opisali pomen kulinarične dediščine, blagovne znamke in predstavili območje Prlekije. Nadaljevali smo s konkretno predstavitvijo jedi, značilnih za naše raziskovalno območje in kasneje kritično predstavili prednosti in pomanjkljivosti destinacije s pomočjo SWOT analize. Raziskovalni sklop zajema trenutno ponudbo kulinarične dediščine in raziskavo s turističnimi deležniki, ki smo jo izvedli s pomočjo intervjujev. Ugotavljali smo povezanost jedi s teoretičnim delom, hkrati pa nas je zanimalo mnenje turističnih deležnikov o skupni blagovni znamki. Zbrane rezultate smo predstavili z metodo kodiranja, kjer smo ključne stavke oziroma besede tvorili v nadpomenke in jih razvrstili glede na tematiko odgovorov. Vsako tematiko smo predstavili in navedli naše ugotovitve. Pri tem smo podali seznam jedi, ki bi jih želeli vključiti v skupno blagovno znamko. Na koncu diplomskega dela smo podali še naše predloge o izboljšanju prepoznavnosti kulinarične dediščine Prlekije in predstavili osnutek skupne blagovne znamke.
Ključne besede: kulinarična dediščina, dediščina prehranjevanja, turistična ponudba, blagovna znamka, Prlekija
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1757; Prenosov: 380
Celotno besedilo (1,77 MB) |
4. KULTURNOZGODOVINSKA PODOBA LJUTOMERSKO-ORMOŠKIH GORICBarbara Filipič, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljena kulturnozgodovinska podoba Ljutomersko-Ormoških goric, katere pomemben del v vseh pogledih sta trta in vino. Izbrano območje je najprej geografsko opredeljeno in arheološko orisano, z zgodovinskega vidika pa je predstavljena še osnovna gospodarska panoga področja, ki je zaznamovala tamkajšnje ljudi in kulturo. Zajeti so drobci iz gospodarske zgodovine obeh središč obravnavanega območja, Ljutomera in Ormoža, opisanih pa je še nekaj posameznih krajev, katerih vinogradniški značaj se kaže že ob pogledu nanje. Omenjena je narodnopolitična vloga omenjenih središč, nekoliko podrobneje pa so predstavljene etnološke znamenitosti, ki obravnavani okoliš določajo in ga spet povezujejo z vinarstvom. Poleg domače obrti, značilne za območje Ljutomersko-Ormoških goric, je v nalogi zajet še opis najpomembnejših delovnih šeg in navad območja. Na koncu je pozornost posvečena kulinarični kulturi in značilnim sortam vin, saj je prav vino tisto, ki je oblikovalo tudi druge identitete tukajšnjih ljudi in pokrajine. Predstavljena je še arhitekturna dediščina, ki odlično dopolnjuje že tako dovršene sakralne in druge zgodovinsko pomembne zgradbe vinorodnega območja. V celotnem orisu se torej kot rdeča nit vleče integrativna prvina – vino in vse, kar je z njim povezano.
V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda, ob vzporejanju dveh središč izbranega območja komparativna metoda, pri opisovanju in vzročnem razlaganju zgodovinskih dejstev zgodovinska metoda, mestoma pa sta vsebovani še analiza in sinteza.
Ključne besede: kulturnozgodovinska podoba, Ljutomersko-Ormoške gorice, trta, vino, geografija, arheologija, ljudje, kultura, gospodarska zgodovina, vinogradniški značaj, narodnopolitična vloga, etnološke znamenitosti, vinarstvo, delovne šege in navade, kulinarična kultura, sorte vina, arhitekturna dediščina
Objavljeno v DKUM: 28.05.2013; Ogledov: 2321; Prenosov: 433
Celotno besedilo (10,05 MB) |
