1. Umetnost prevajanja kuharskih knjig - analiza slovenskih prevodov knjig Gordona Ramsayja: Družinska kosila in Bread Street KitchenSuzana Mihurko, 2019, magistrsko delo Opis: Prevajanje kuharskih knjig je zahtevnejše, kot se zdi na prvi pogled. Ne samo, da je prevajalec odgovoren za avtentičnost receptov, ki jih prevaja, temveč se še zraven tega sooča s prevajanjem mnogih kulturno-specifičnih jedi in sestavin. Ključno pri prevajanju kuharskih knjig iz druge kulture je poznavanje izvorne kulture in jezika, hkrati pa tudi poznavanje ciljnega občinstva. V magistrskem delu smo opredelili zvrst kuharskih receptov, definirali pojem kulture in predstavili avtorja knjig, ki smo jih izbrali za analizo.
Ker smo želeli v magistrskem delu pojasniti tudi strategije, ki jih prevajalci uporabljajo za prevajanje kulturno-specifičnih elementov, smo opisali prevajalske strategije, ki jih v svojem članku navaja Brigit Nedergaard-Larsen, strategije Mone Baker, nato pa smo pogledali še širše zastavljene strategije Petra Newmarka.
Poudarek magistrskega dela je na prevajanju kulturno-specifičnih elementov v kuharskih knjigah Gordona Ramsayja. Analizirali smo originala Sunday Lunch (2006) in Bread Street Kitchen (2016) in prevoda Družinska kosila (Luka Novak: 2007) in Bread Street Kitchen (Srđan Milovanović: 2017). Nekaj izrazov smo tudi primerjali med obema prevajalcema, saj je Luka Novak kuharski mojster in amaterski prevajalec, medtem ko je Srđan Milovanović profesionalni prevajalec, ki prevaja predvsem otroško literaturo.
Izkazalo se je, da so knjige večinoma dobro prevedene. Naše hipoteze, da bo prihajalo do razhajanj med prevodoma profesionalnega in neprofesionalnega prevajalca, so se deloma potrdile, čeprav razhajanja niso bila velika. Med najpogostejšimi strategijami so bile, kot smo predpostavili, prenos, izpust in adaptacija oz. podomačitev. Ugotovili smo, da je prevajanje kuharskih knjig vse prej kot mala malica.
Ključne besede: kuharske knjige, prevajalske strategije, kulturno-specifični elementi, Gordon Ramsay, teorija skoposa
Objavljeno v DKUM: 07.10.2019; Ogledov: 1271; Prenosov: 148
 Celotno besedilo (1015,02 KB) |
2. ŽIVALI V KULINARIČNEM DISKURZU: PRIMERI IZ SLOVENSKIH KUHARSKIH KNJIGNika Zupan, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se umešča na področje kritičnih animalističnih študij. Ukvarja se z diskurzivnimi postopki ontološkega preoblikovanja živali v kulinaričnem diskurzu. Kritično analizira diskurz slovenskih kuharskih knjig, in sicer zajame v obravnavo kuharske knjige od razsvetljenstva, ko je izšla prva kuharska knjiga v slovenščini, do danes.
S pomočjo teoretskega modela Carol Adams (2009) prikažemo, kako se v kuharskih receptih s postopki popredmetenja, fragmentacije in konzumacije živali strukturira nasilje. Ugotavljamo, da recepti v kuharskih knjigah starejših obdobij vsebujejo nazorne opise zakola in razkosavanja živali, kakor tudi neposredne reference na ubite živali in njihove dele. Analiza kaže na postopno večanje posrednih referenc in evfemističnih poimenovanj, prav tako s časom iz postopkovnih opisov izginjata popredmetenje in fragmentacija ter v tej strukturi žival kot živo bitje izginja iz referenčnega polja, posledično pa tudi iz naše zavesti. Trdimo, da se potreba po zakrivanju povezave med živaljo in konzumiranim objektom oblikuje sočasno z rejo živali v industrijskih obratih, kapitalistično hipereksploatacijo in poblagovljenjem živali.
S tem, ko živali izginjajo tako dobesedno kot konceptualno, da postanejo naša hrana, se omejujejo tudi možnosti potrebnega etičnega premisleka o uporabi in zlorabi živali za človeško prehrano. S tem diplomskim delom si tako prizadevamo oblikovati poziv k vključitvi vidika živali v koncept prehranske pravičnosti.
Ključne besede: kulinarični diskurz, slovenske kuharske knjige, živali, speciesizem, kritična animalistika
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1337; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,33 MB) |
3. PREHRANJEVALNE NAVADE PLEMSTVA V POZNEM SREDNJEM VEKUMateja Praprotnik, 2013, diplomsko delo Opis: Poznavanje prehranjevalnih navad predstavlja eno izmed zelo pomembnih okoliščin za razumevanje in preučevanje posameznih zgodovinskih obdobij. Posebej zanimivo obdobje prehranjevanja je predstavljal srednji vek, katerega so zaznamovale spremembe prehranjevalnih navad plemstva kot tudi novi in drugačni pogledi na prehrano. Polno obložene mize s prehrano, ki je bila večinoma sestavljena iz maščob in drugih visokokaloričnih sestavin, so zamenjale sicer še vedno zelo obložene mize, na katerih pa se je proti koncu srednjega veka znašla nekoliko bolj zdrava in kvalitetnejša prehrana. Vsekakor se je na krožnikih plemstva ves čas pojavljalo meso, razlika se je pokazala le v načinu priprave te priviligerane jedi. Poleg prehrane je pomembno sestavino vsakega obeda predstavljalo tudi vino, tako rdeče kot belo, ki se je pilo v velikih količinah. V obdobju poznega srednjega veka so ljudje vedno bolj pisali kuharske knjige, s katerimi so si služabniki pomagali pri pripravi jedi za svoje gospode. Poleg spremembe v prehrani pa so se začela pojavljati tudi določena pravila obnašanja pri mizi in pa pravila, povezana z načinom prehranjevanja. O vseh značilnostih prehrane in načinih prehranjevanja je pisal tudi oglejski kancler Paolo Santonino, ki nam je s svojimi zapiski podal podobo prehranjevanja ob koncu 15. stoletja.
Ključne besede: alkohol, bonton, kuharske knjige, kuhinja, meso, oglejski kancler Paolo Santonino, plemstvo, pozni srednji vek, prehrana, prehranjevalne navade, pribor, začimbe.
Objavljeno v DKUM: 16.10.2013; Ogledov: 4578; Prenosov: 576
Celotno besedilo (523,71 KB) |
4. JEZIK V KUHARSKIH KNJIGAH V 17. IN 18. STOLETJUVesna Tapajner, 2010, diplomsko delo Opis: Cilj pričujočega dela je predstaviti, raziskati in primerjati kuharski knjigi: Kuharske bukve in Koch und Arzney-Buch. Najprej bo predstavljeno teoretično izhodišče, kjer bo predstavljen prehranjevalni sistem v 17. in 18. stoletju, kakor tudi ideologija prehrane zgodnje novoveške družbe, ki je vplivala na izbor in pripravo jedi. Nato sledi opis živil in prehranjevalnih navad takratne družbe. Tukaj bo predstavljena predvsem družba v časovnem okviru od 17. do 19. stoletja. Za temeljito ponazoritev kmečke, meščanske in gosposke kuhinje bodo uporabljeni jedilniki iz starejših kuharskih knjig. Nato sledi predstavitev starejših avstrijskih in slovenskih kuharskih knjig, predvsem so me zanimale kuharske knjige iz 17. in 18. stoletja, pri tem bo predstavljena ciljna skupina, kateri so bile te kuharske knjige namenjene. S pomočjo teh dveh kuharskih knjig (Kuharske bukve in Grazer Koch und Arzney-Buch) bo predstavljena gastronomija preteklih let, ki je odsev realnih življenjskih pogojev posameznika in družbe. Osrednji del diplomske naloge je raziskava in predstavitev živil in jedi, ki so uporabljena v zgodnje novoveški kuhinji in predvsem v teh dveh kuharskih knjigah. Pri tem bo raziskano, kako se navadna kuhinja revnejšega sloja prebivalstva razlikuje od kuhinje bogatejših meščanov. Vendar je pogled omejen na slovensko in avstrijsko kuhinjo 17. in 18. stoletja. Na koncu so prikazani skupni elementi slovenske in avstrijske kuhinje, ki se pojavljajo v teh dveh kuharskih knjigah.
Ključne besede: Prehrana, Živila, Kuharske knjige, Valentin Vodnik, Grazer Koch- und Arzneibuch, Slovenska in avstrijska kuhinja
Objavljeno v DKUM: 21.10.2010; Ogledov: 2474; Prenosov: 262
Celotno besedilo (570,68 KB) |
