Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo analizira zgodovinska ozadja in okoliščine naročil baročne oltarne opreme v dveh novogradnjah zadnje tretjine 17. stoletja: nekdanji podružnični cerkvi sv. Roka in Boštjana v Cezanjevcih v župniji sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru in sv. Duha na Stari Gori v župniji sv. Jurija v Svetem Juriju ob Ščavnici. Na podlagi že znanih in novo odkritih arhivskih virov, ikonološke in slogovne analize posameznih kosov opreme (oltarnih slik, kipov in ornamentike) podaja teze o naročnikih. Slogovne značilnosti oltarnih nastavkov, njihova vsebina ter njihovo stanje ohranjenosti so obravnavani z vidika konkretnih dogodkov in okoliščin, mdr. epidemije kuge, vpadov Krucev, prenosov in prenov opreme, življenjskih okoliščin naročnikov itd. Z arhivskim gradivom in novimi genealoškimi podatki o odvetnikih obeh cerkva, baronov Mauerburgov in grofov Wildensteinov, so podkrepljene teze o vlogi plemiških cerkvenih odvetnikov pri naročilih posameznih oltarjev. Izpostavljeni so posamezni člani obeh rodbin, ki so najverjetneje prispevali naročila. Slogovna analiza oltarjev, opravljena v nalogi, razkriva glede na prostor relativno visoko kvaliteto, pri čemer lahko izpostavimo povezave s produkcijo v Gradcu. Analizirani so naslovni svetniki in nabor svetniških figur na vseh novih baročnih oltarjih v obeh novogradnjah. Za izbor svetnikov je ugotovljeno, da odraža tako za regijo in čas značilne svetniške kulte, najverjetneje pa tudi specifične osebne priprošnje naročnikov.
Ključne besede: Cezanjevci, Stara Gora, Štajerska, barok, oltarna oprema, patrociniji, naročništvo, plemstvo, kuga, grofje Wildenstein, baroni Mauerburg
Objavljeno v DKUM: 03.10.2022; Ogledov: 926; Prenosov: 393
Celotno besedilo (33,52 MB)

Opis: V diplomski nalogi sem razširila svoje dosedanje znanje o Kužnem znamenju v Mariboru. Primerjala sem ga z znamenji v Ljubljani, Radljah ob Dravi in na Ptuju. V prvem delu diplomske naloge me je zanimalo, zakaj so na znamenju poleg svetega Roka in svetega Sebastijana, ki sta priprošnjika zoper kugo, prisotni tudi drugi svetniki, ki so bili sicer v Mariboru posebej čaščeni, niso pa imeli posebne povezave s kugo; to so sveti Frančišek Asiški, Frančišek Ksaver, Donat in Anton Padovanski. Meščani Maribora so namreč sami določili, kateri svetniki bodo postavljeni na znamenje, glede na to, kateri so jim bili najbliže. Originalni kipi iz Kužnega znamenja so shranjeni v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Maribor in v Pokrajinskem muzeju. Ugotovila sem, da so originali zelo slabo ohranjeni, saj se za znamenje ni pravilno skrbelo, kar je pripomoglo k njegovemu propadu. Izgubila sta se tudi dva kipa svetnikov – svetega Janeza Krstnika in Janeza Nepomuka. Tudi na kopiji znamenja se že poznajo vplivi vremena. Drug del diplomske naloge sem posvetila primerjavi Kužnega znamenja v Mariboru z znamenji v Ljubljani, Radljah ob Dravi in na Ptuju. Vsa znamenja so si izredno podobna, saj so zgrajena po določenem sistemu – spodaj imajo razgiban del, na katerem so velikokrat postavljeni kipi svetnikov, v višino pa se dviguje steber, na vrhu katerega stoji Marija, ki ima lahko v rokah Jezusa. Takšni sta znamenji v Mariboru in Radljah ob Dravi. V Ljubljani je del, na katerega so postavljeni svetniki, dvignjen v višino, na Ptuju pa je edina figura na znamenju Marija.
Ključne besede: Kužno znamenje, Marijin steber, kuga, Maribor, Ljubljana, Ptuj, Radlje ob Dravi, sveti Frančišek Asiški, sveti Frančišek Ksaver, sveti Sebastijan, sveti Rok, sveti Donat, sveti Anton Padovanski, Marija.
Objavljeno v DKUM: 25.09.2014; Ogledov: 5736; Prenosov: 806
Celotno besedilo (4,79 MB)