1. |
2. |
3. Ksenofobija v spletnih komentarjih slovenskih in avstrijskih medijev o Angeliki Mlinar in Almi ZadićVanesa Volk, 2020, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je opozoriti na ksenofobično in nestrpno terminologijo v komentarjih bralcev izbranih slovenskih in avstrijskih spletnih časopisov. Poudariti želimo pomen odnosa med jezikom ter družbeno oblastjo, zlorabo in neenakostjo, zato izpostavljamo moč družbenih elit, ki v medijih širijo svojo ideologijo in oblikujejo posameznikovo mnenje ter posledično družbene vrednote, norme in prepričanja. Zaradi spletnih medijev pa vse več časa preživljamo na spletu in svojo nestrpnost izražamo tudi v obliki komentarjev na straneh spletnih časopisov. Zato smo se odločili analizirati komentarje bralcev slovenskih spletnih časopisov Večer, Delo in Slovenske novice ter avstrijskih spletnih časopisov Kleine Zeitung, der Kurier in Kronen Zeitung. Analizirali smo komentarje člankov, ki poročajo o dveh ženskah v političnem svetu – o nekdanji slovenski kohezijski ministrici Angeliki Mlinar in avstrijski pravosodni ministrici Almi Zadić. Kot teoretični okvir za analizo izbranih komentarjev smo uporabili kritično diskurzivno analizo T. van Dijka, N. Fairclougha in R. Wodak, model ksenofobije B. Simonovits, model sovražnega govora B. Vezjaka in M. Sardoča ter nevljudnost K. Coena. Ugotovili smo, da je največ nestrpnih komentarjev v slovenskem spletnem časopisu Večer. Nestrpni in ksenofobični komentarji so usmerjeni predvsem proti državljanom nekdanje Jugoslavije in migrantom. Od avstrijskih časopisov vsebuje največ nestrpnih komentarjev dnevni časopis Kurier, komentarji so usmerjeni predvsem proti muslimanom ter migrantom in državljanom nekdanje Jugoslavije.
Ključne besede: prevajanje, spletni komentarji, analiza diskurza, medkulturnost, ksenofobija, spletni časopisi v slovenskem in avstrijskem prostoru
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 1013; Prenosov: 121
 Celotno besedilo (1,43 MB) |
4. Odnos prebivalcev Republike Slovenije do beguncev : magistrsko deloJernej Petek, 2017, magistrsko delo Opis: Slovenija je že dolgo časa emigracijsko območje. Strah pred migranti lahko povzroči različne situacije. Kako osebe odreagirajo na strah je odvisno od tega, kako oseba doživi določeno situacijo. Odnos do migrantov v Sloveniji je v vsakdanjih družbenih interakcijah ne glede na narodnost in etnično pripadnost dober, kar prebivalstvo dokazuje s svojo strpnostjo in solidarnostjo do migrantov. Obstajajo pa tudi posamezniki, nekatere skupine in nevladne organizacije, ki pozivajo prebivalstvo proti sovraštvu do tujcev. Kljub temu ostajajo še dvomi ter strahovi pred neznanim, pred njimi.
Za ugotavljanje odnosa prebivalcev Republike Slovenije do migrantov smo uporabili spletno orodje anketni vprašalnik 1KA ter s komparativno raziskovalno metodo in kvantitativno analizo primerjali pridobljene podatke. V raziskavi je sodelovalo 729 oseb iz Slovenije, ki so bile starejše od 18 let. Rezultati raziskave so pokazali, da večina vprašanih meni, da prebežniki ne ogrožajo prebivalcev RS. Raziskava je tudi pokazala, da ni znatne povezave med stopnjo izobrazbe in odprtostjo do migrantov. Obstaja pa šibka povezanost med spolom in odprtostjo do migrantov in sicer na način, da so ženske bolj strpne do migrantov.
V zadnjem letu je prišlo v Sloveniji do premika diskurza od solidarnostnega do odklonilnega odnosa do migrantov. Dokler Slovenija ni bila neposredno vpletena v prvi begunski val so prebivalci bili solidarni, v drugem begunskem valu, ko se je prehod beguncev preusmeril skozi Slovenijo, so se ljudje hitro preobrnili in na migracije se je začelo gledati s strani varnosti pred njimi. Vendar zaradi bojev, zlorab, človekovih pravic, zaradi nesoglasij s primarno državo, bodo ljudje vedno bežali ter postali begunci in migranti. Tako ostajajo na eni strani revne države, ki sprejemajo migrante in zanje nimajo dovolj sredstev, na drugi strani pa so bogate države, ki imajo čedalje bolj stroga in nova pravila, ki emigrantom onemogočajo vstop v njihovo državo ter pridobivanja dovoljenja za bivanje pri njih.
Ključne besede: migracije, migranti, begunci, tujci, strah, ksenofobija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 15.05.2017; Ogledov: 3086; Prenosov: 634
Celotno besedilo (1,12 MB) |
5. Stališča prebivalcev Maribora in Lendave do migrantov v času begunske krizeMaja Budin, 2016, magistrsko delo Opis: Povzetek.
V magistrskem delu so obravnavana stališča do migrantov med prebivalci Lendave in Maribora v obdobju, ki je neposredno sledilo velikemu valu priseljencev z območja Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Podatki za analizo so bili pridobljeni v času od 24. 4. 2016 do 3. 8. 2016 s pomočjo priložnostnega kvotnega vzorca (N=338). Populacijo odraslih prebivalcev obeh mest smo razdelili na kvote in jih v Mariboru omejili s spolom in starostjo, v Lendavi pa zaradi narodnostno mešanega prebivalstva še dodatno z narodnostjo. Kraja vzorčenja sta bila izbrana zaradi njune različne geografske lege, ki je vplivala na precejšnje razlike glede prehajanja oz. sprejemanja migrantov. V Lendavi je bil tako postavljen sprejemni center, ki je tamkajšnje prebivalstvo v primerjavi z Mariborom postavljal v bistveno bolj intenziven in neposreden stik z migranti in nasploh s tako imenovano begunsko problematiko.
Stališča do migrantov so bila merjena z dvajsetimi trditvami, ki označujejo socialno distanco, ksenofobijo in netolerantnost – poglobljeno te koncepte obravnavamo v teoretičnem delu naloge. V empiričnem delu so najprej obravnavani vplivi socio-demografskih kategorij, kot so kraj bivanja, spol, starost, izobrazba ter narodnost na stališča do migrantov, zatem tudi vpliv psihološke avtoritarnosti. V nadaljevanju so bila stališča do migrantov s pomočjo semantičnega diferenciala primerjana s stališči do nekaterih tipičnih etničnih kategorij in družbenih skupin, kot so Nemci, Slovenci; Romi, homoseksualci, upokojenci in študentje. Skozi empirično raziskavo smo ugotovili predvsem, da so stališča do migrantov bistveno bolj naklonjena med (1) prebivalci Maribora v primerjavi s prebivalci Lendave, (2) med mlajšimi v primerjavi s starejšimi prebivalci obeh mest, (3) med višje izobraženimi posamezniki. V analizi vpliva demografskih dejavnikov se je še izkazalo, da (4) spol in (5) narodnost nista statistično značilno povezana s stališči do migrantov. Kot daleč najmočnejši prediktor (nižje) naklonjenosti do migrantov se je v analizi izkazal indikator psihološke avtoritarnosti. Analize so pokazale tudi to, da so migranti (7) v primerjavi s Slovenci in Nemci v povprečju ocenjeni z bistveno bolj negativnimi pridevniki in da (8) so med vsemi obravnavanimi skupinami deležni skoraj najvišje stopnje socialne distance, takoj za Romi.
Ključne besede: stališča, dejavniki stališč, migrant, begunec, ksenofobija, socialna distanca, (ne)tolerantnost.
Objavljeno v DKUM: 07.02.2017; Ogledov: 2622; Prenosov: 241
Celotno besedilo (1,55 MB) |
6. Nekateri vidiki "čefurske" identiteteKristina Patljak, 2010, diplomsko delo Opis: Besedo »čefur« zlahka uporabimo v vsakdanjem pogovoru in jo prepoznamo v funkciji razlikovanja med »nami« in »njimi«, ki izkazujejo drugačnost. Pri vprašanju, kaj točno beseda »čefur« pomeni, se zaenkrat ne moremo zanesti na nobeno uradno definicijo. Namen diplomske naloge Nekateri vidiki »čefurske« identitete je bil preveriti splošne predstave o tem, kdo pravzaprav »čefur« je in kaj določa njegovo identiteto ter na podlagi subjektivnih mnenj anketirancev izluščiti neko splošno definicijo izraza in še nekatera druga spoznanja o tako imenovani »čefurski identiteti«.
V teoretičnem delu naloge poleg poskusov definicij izraza obravnavam tudi relevantne pojme kot so identiteta, etničnost, ksenofobija, predsodki, migranti, stigmatizacija, kriminalizacija, delinkvenca in mediji.
Empirični del naloge vsebuje kvantitativno analizo podatkov, za katero je kot osnova služila anketna metoda raziskovanja z vprašalnikom. Z raziskavo sem želela ugotoviti, koga beseda »čefur« zaznamuje, katere negativne sodbe nosi in ali na negativne sodbe vplivajo dejavniki kot so starost, spol, izobrazba ter kraj bivanja. Želela sem določiti tudi stopnjo ksenofobije med vprašanimi in ugotoviti, ali obstaja neko splošno mnenje, da so se elementi balkanske kulture infiltrirali v slovensko.
Ugotovila sem, da izraz v vsakem primeru prinaša negativne predsodke, da ga posamezniki z balkanskim poreklom v večini primerov za poimenovanje sebe ne odobravajo, da ga v glavnem zaznamujeta narodnost in stopnja prilagojenosti slovenski kulturi in da se lahko izraz v nekaterih primerih uporabi tudi za posameznike slovenskega porekla. Poleg tega je kvantitativna analiza pokazala, da je bila stopnja ksenofobije med vprašanimi majhna, izkazalo pa se je, da velja splošno mnenje, da so se nekateri elementi balkanske kulture zasidrali v slovensko. Rezultati o vplivu okolja na negativne sodbe in rezultati o motečnosti »čefurjev« so me pripeljali do vprašanja, ali gre morda za dva vzorca obnašanja pripadnikov subkulture »čefurjev«.
Ključne besede: čefur, identiteta, ksenofobija, predsodki, stigmatizacija, migranti, subkultura
Objavljeno v DKUM: 19.03.2010; Ogledov: 4721; Prenosov: 772
Celotno besedilo (418,10 KB) |
