| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka
Dagmar Gojčičova, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje, kaj je krvni tlak, kako vpliva zvišanje krvnega tlaka na organizem, dejavnike tveganja za nastanek zvišanega krvnega tlaka ter nefarmakološke ukrepe in vpliv nezdravega življenjskega sloga na razvoj srčno žilnih bolezni. Poudarjena je preventivna dejavnost in vloga medicinske sestre pri meritvah krvnega tlaka na terenu, ki jo izvaja Območno združenje Rdečega križa Maribor z namenom, da opozori ljudi na pomembnost kontrole krvnega tlaka in zdrav življenjski slog. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, katera je bila izvedena med udeleženci meritev krvnega tlaka v Mariboru in okoliških vaseh. Raziskava je trajala od meseca marca do meseca maja 2009. Namen raziskave je bilo ugotoviti, kakšna starostna skupina prevladuje med udeleženci meritev krvnega tlaka, ali imajo ljudje normalen oziroma zvišan krvni tlak. Z raziskavo smo ugotovili, da se meritev udeležujejo predvsem starejši ljudje in da ima večina zvišan krvni tlak. Ugotovili smo tudi, da med udeleženci prevladujejo osebe ženskega spola.
Ključne besede: zvišan krvni tlak, merjenje krvnega tlaka, dejavnik tveganja, vloga medicinske sestre, zdrav življenjski slog
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 3520; Prenosov: 419
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

3.
Osveščenost starejših ljudi o posledicah povišanega krvnega tlaka
Monika Tominc, 2010, diplomsko delo

Opis: Visok krvni tlak je prevladujoča kronična bolezen, predvsem pri starejših ljudeh in s sabo prinaša precej nevarnosti, saj je dejavnik tveganja za nastanek drugih bolezni srca in ožilja ter prezgodnjo umrljivost. V diplomskem delu smo opisali značilnosti staranja, krvni tlak in njegovo merjenje, v nadaljevanju pa podrobneje predstavili visok krvni tlak, njegove bolezenske znake in vzroke, posledice in zdravljenje visokega krvnega tlaka. Poudarili smo zdravstveno vzgojo in vlogo medicinske sestre v prizadevanju za izboljšanje osveščenosti o povišanem krvnem tlaku in tudi pomen izboljšanja zavzetosti za zdravljenje. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila izvedena meseca maja 2009 s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika med petdesetimi naključno izbranimi starostniki v Zdravstveni postaji Majšperk. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so starejši ljudje informirani o visokem krvnem tlaku, o njegovih posledicah in ali si starejši ljudje prizadevajo za zdrav in kakovosten način življenja. Rezultati raziskave so pokazali, da so starejši ljudje o visokem krvnem tlaku bolje osveščeni kot pa smo predvidevali, vendar si kljub temu želijo pridobiti še več informacij o povišanem krvnem tlaku in kakovostnejšem življenju z njim.
Ključne besede: starostnik, povišan krvni tlak, posledice povišanega krvnega tlaka, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 2238; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

4.
Visok krvni tlak - tveganje našega časa
Tjaša Širovnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Visok krvni tlak je bolj kot samostojna bolezen, dejavnik tveganja, ki z ostalimi dejavniki tveganja vpliva na nastanek in razvoj srčno – žilnih bolezni in umrljivost. 90% arterijske hipertenzije opredelimo kot primarno ali esencialno, za katero pa ne moremo ugotoviti vzroka za nastanek, kar pa še ne pomeni, da vzroka za povišan krvni tlak ni. 10% arterijske hipertenzije lahko opredelimo kot posledico neke druge bolezni (npr. ledvičnih obolenj). Visok krvni tlak je najpogostejše bolezensko stanje v razvitih družbah. Ljudje se pogosto ne zavedajo, da imajo povišan krvni tlak, saj znaki niso značilni. Diplomsko delo predstavlja in opisuje visok krvni tlak in dejavnike tveganja v povezavi z njim. Sestavljeno je iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen visok krvni tlak, kot dejavnik tveganja modernega časa, opisana je epidemiologija visokega krvnega tlaka, simptomi, oblike in diagnostika visokega krvnega tlaka, ter vloga in zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri preprečevanju visokega krvnega tlaka in zdrav način življenja. Drugi, empirični del diplomskega dela predstavlja rezultate raziskave, ki je bila izvedena v občini Gornji Petrovci in sosednji občini Šalovci na Goričkem v Prekmurju. Raziskava je bila opravljena decembra 2010. V njej je sodelovalo 400 anketiranih iz omenjenih občin, in sicer 200 žensk in 200 moških. Rezultati so pokazali, da se večina udeležencev ankete zaveda pomembnosti zdravega načina življenja, vendar le – tega deloma upošteva.¬¬
Ključne besede: visok krvni tlak, dejavniki tveganja, zdrav način življenja, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 2168; Prenosov: 467
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

5.
Življenje pacientov z arterijsko hipertenzijo v domačem okolju
Špela Potočnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Arterijska hipertenzija je bolezen sodobnega časa in je pomemben socialno-medicinski problem. Je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Bolezen z leti narašča, vendar tudi med mladimi ta bolezen ni neznanka. Pomemben del zdravljenja predstavlja tudi način življenja pacientov, saj lahko že s spremembo življenjskega sloga pripomorejo k zmanjšanju te bolezni. Namen: Predstaviti arterijsko hipertenzijo in zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre pri pacientih z arterijsko hipertenzijo ter z raziskavo ugotoviti način življenja pacientov z arterijsko hipertenzijo. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo analize strokovne literature. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval vprašanja zaprtega tipa. Rezultati in diskusije: Predstavljeni so rezultati raziskave na temo življenje pacientov z arterijsko hipertenzijo. Raziskavo smo opravili v Zdravstveni postaji Šoštanj pri zdravniku družinske medicine. Vključeno je bilo 50 pacientov z arterijsko hipertenzijo, ki so v tistem času prišli k osebnemu zdravniku. Z anketo smo želeli ugotoviti, ali ima večina pacientov z arterijsko hipertenzijo kakšno spremljajočo bolezen, ki je vzrok ali posledica arterijske hipertenzije in ali ima večina pacientov povišano telesno maso. Raziskava je pokazala, da ima 70 % vseh anketiranih spremljajoče bolezni, ki so vzrok ali posledica arterijske hipertenzije. Prav tako smo ugotovili, da ima kar 76 % anketiranih previsoko telesno maso.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, krvni tlak, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, zdravljenje.
Objavljeno: 07.12.2011; Ogledov: 2754; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (5,61 MB)

6.
ODSTOPANJA PRI MERJENJU KRVNEGA TLAKA NA NADLAKTI IN PODLAKTI Z NEINVAZIVNO OSCILOMETRIČNO METODO
Matej Mihalič, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kolikšne so razlike med pravilno izmerjenim krvnim tlakom na nadlakti in tlakom izmerjenim na podlakti. V raziskavo smo vključili 40 prostovoljcev. Neinvazivne meritve krvnega tlaka smo izvedli z avtomatskim merilnikom krvnega tlaka, ki deluje po načelu oscilometrične metode. Tlak smo merili v naključnem zaporedju na nadlaktni in podlakti z manšetami različnih velikosti. Rezultati so pokazali, da so izmerjene vrednosti višje na podlakti kot na nadlakti. Pri povprečni pravilno izmerjeni vrednosti sistoličnega tlaka 127±19 mmHg, smo na podlakti z isto manšeto izmerili višje vrednosti 134±17 mmHg, razlika je bila statistično signifikantna (p<0,001). Vrednosti na podlakti so bile v povprečju za 7,6 mmHg višje od pravilno izmerjenih vrednosti sistoličnega krvnega tlaka. Diastolične vrednosti krvnega tlaka so bile še višje in sicer za 9,2 mmHg (p<0,001). Če smo na nadlakti merili s premajhno manšeto, smo dobili višje vrednosti (133±18 mmHg) v primerjavi s pravimi vrednostmi pridobljenimi z ustrezno manšeto (126±20 mmHg), kar je v povprečju za 6,0 mmHg več in statistično značilno (p<0,001). V primeru, da na nadlakti uporabimo preveliko manšeto so vrednosti sistoličnega krvnega tlaka manjše za 8 mmHg v primerjavi s pravimi vrednostmi (p<0,001). Razlike v diastoličnih vrednostih so bile še višje. Prostovoljce smo prav tako razdelili v skupino kadilcev in nekadilcev, kjer smo v skupini kadilcev opazili precej visoko razliko 12,7 mmHg višjo vrednost izmerjenega tlaka na podlakti (p<0,001) v primerjavi s pravilno izmerjenimi vrednostmi.
Ključne besede: Krvni tlak, oscilometrična metoda, sistolični in diastolični krvni tlak, manšeta.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2120; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

7.
ARTERIJSKA HIPERTENZIJA – DEJAVNIK TVEGANJA
Ana Pitino, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava arterijsko hipertenzijo, za katero oboleva vedno več ljudi po vsem svetu. Zaradi odsotnosti ali neznačilnih simptomov je pozno ali pa nezadostno zdravljena. Arterijska hipertenzija je eden izmed dejavnikov tveganja za možgansko kap, srčni infarkt, prizadetost ledvic, prizadetost arteriol in vpliva na pospešeno arteriosklerozo. Diplomsko delo sestavlja v začetku teoretični del, kjer so opisani dejavniki za pojav arterijske hipertenzije, njena razvrstitev, zapleti arterijske hipertenzije in zdravljenje, ki je sestavljeno iz nefarmakoloških ukrepov in medikamentoznega zdravljenja. V empiričnem delu diplomskega dela je predstavljena študija primera pacienta, ki je utrpel miokardni infarkt, narejena je bila PCI in zgodnja rehabilitacija. Pacienta smo obravnavali po procesni metodi dela po modelu Virginije Henderson. Informacije o pacientovem zdravstvenem stanju smo pridobili s pomočjo vprašalnika, opazovanja in ocenjevanja pacientovega stanja in pogovora z njim in z zdravstvenim osebjem ter s pomočjo medicinske in negovalne dokumentacije. Na osnovi ugotovljenih potreb po zdravstveni negi smo izpostavili negovalne diagnoze, nato naredili načrt zdravstvene nege, opisali izvedbo zdravstvene nege katero smo nazadnje še ovrednotili. Ugotovili smo, da so ključni negovalni problemi takoj po PCI nevarnost krvavitve iz vbodnega mesta, zmanjšana funkcija srca in strah pred prognozo. Ostali negovalni problemi pa so največkrat povezani z nezdravim načinom življenja, in sicer so to: neuravnotežena oziroma nezdrava prehrana, premalo gibanja, stres, neurejen ritem spanja in nevarnost za neučinkovito obvladovanje terapevtskih predpisov.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, visok krvni tlak, dejavnik tveganja, zdravljenje, zapleti.
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 3594; Prenosov: 695
.pdf Celotno besedilo (344,22 KB)

8.
VISOK KRVNI TLAK - NEZNANJE JE EDEN OD VZROKOV ZA RAZŠIRJENOST BOLEZNI
Blanka Remškar, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Visok krvni tlak je ena najbolj razširjenih kroničnih nenalezljivih bolezni, ki skrajšuje življenjsko dobo. Povzroča vrsto hudih zapletov. Te lahko preprečimo s pravilno zdravstveno vzgojo, ki je ena izmed nalog zdravstvene nege. Dobro poznavanje dejavnikov tveganja nam je pri tem v veliko pomoč. V tem magistrskem delu je raziskava osredotočena predvsem na znanje ljudi o visokem krvnem tlaku. Zastavljeno je bilo raziskovalno vprašanje Ali je neznanje o visokem krvnem tlaku eden glavnih vzrokov za razširjenost bolezni? ter dve hipotezi. V 1. hipotezi trdimo, da več kot 50 % anketiranih ne pozna nevarnosti visokega krvnega tlaka, v 2. hipotezi pa, da več kot 50 % anketiranih visokega krvnega tlaka ne jemlje kot bolezen. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna deskriptivna metoda raziskovanja. Za potrditev raziskovalnega vprašanja smo uporabili neodvisni student t – test. Za raziskavo je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 27 vprašanj zaprtega tipa. Podatki so bili statistično obdelani s pomočjo programa za statistično obdelavo SPSS statistics 17.0 in Microsoft Excel. Rezultati. Pridobljeni rezultati so bili presenetljivi, saj smo ovrgli obe postavljeni hipotezi. Na postavljeno raziskovalno vprašanje pa smo dobili odgovor, da neznanje ni glavni vzrok za razširjenost bolezni (p<0,001). Sklep. Z dobrim poznavanjem dejavnikov tveganja in vedenjem o tem, kaj ljudje potrebujejo, lažje in bolje načrtujemo zdravstveno vzgojo ljudi, pri čemer so nam raziskave v veliko pomoč.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, krvni tlak, merjenje krvnega tlaka, medicinska sestra, dejavniki tveganj, neznanje, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2780; Prenosov: 401
.pdf Celotno besedilo (945,54 KB)

9.
OZAVEŠČENOST LJUDI O POSLEDICAH VISOKEGA KRVNEGA TLAKA
Doris Marinšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu smo predstavili nevarnosti visokega krvnega tlaka, opisali krvni tlak, dejavnike, ki povzročajo visok krvni tlak, in posledice, ki lahko nastanejo zaradi visokega krvnega tlaka. Opisali smo zdravstveno-vzgojno delo diplomirane medicinske sestre in predstavili zdrav način življenja, ki ga medicinska sestra predstavi bolniku z visokim krvnim tlakom. Metode: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 15 vprašanj. Raziskavo smo izvedli med 50 naključno izbranimi krajani v vasi Planina na Pohorju. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirani imajo veliko informacij o visokem krvnem tlaku, 80 % anketiranih pozna simptome, ki se pojavijo ob visokem krvnem tlaku, in dejavnike, ki ga povzročajo. Vendar premalo vedo o posledicah, ki nastanejo zaradi visokega krvnega tlaka, saj za okvare vida in ledvic ve manj kot polovica anketiranih. Ugotovili smo, da anketirani ne živijo dovolj zdravega načina življenja in da se tisti anketirani, ki imajo visok krvni tlak, ne držijo vseh omejitev in zdravega načina življenja, kar nam pove podatek, da samo 7 anketiranih, ki imajo povišan krvni tlak, uživa sadje in zelenjavo vsaj 1-krat na dan, in da 7 anketiranih, ki imajo povišan krvni tlak, pije alkohol vsak dan. Razprava in zaključek: Visok krvni tlak je bolezen, o kateri je že veliko napisano, ljudje veliko vedo o dejavnikih, ki ga povzročajo, o načinih, kako krvni tlak znižati, vendar premalo o posledicah, ki lahko nastanejo. V večjih mestih so pogosto organizirana predavanja in delavnice na to temo, v manjših krajih in podeželju takih delavnic ni ali pa ljudje pogosto ne vedo zanje. Zato je preventivno delo diplomirane medicinske sestre pomembno, vendar bi se moralo izvajati pogosteje in tudi v manjših krajih.
Ključne besede: krvni tlak, arterijska hipertenzija, posledice, zdrav način življenja, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 1770; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

10.
JOGA SMEHA: ORODJE ZA SAMOPOMOČ IN DOPOLNILNA TERAPIJA
Simona Krebs, 2013, magistrsko delo

Opis: Gledanje zabavnih vsebin je ena od učinkovitih metod spodbujanja smeha, ki posledično vpliva na vrednosti krvnega tlak, srčnega utripa in periferne oksigenacije ter na počutje. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako vadba joge smeha, ki ni odvisna od razumevanja humorja, vpliva na krvni pritisk, srčni utrip, periferno oksigenacijo in počutje. Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili tehniko spodbujanja smeha, ki se imenuje joga smeha in ni odvisna od razumevanja humorja. Vključuje dihalno-smejalne zabavne vaje, ki zelo hitro spodbudijo smeh. V raziskavi je sodelovalo dvainpetdeset naključno izbranih prostovoljcev, katerih povprečna starost je bila 52,5 leta. Prostovoljci so bili na podlagi vprašalnika o zdravju razdeljeni na tiste, ki uživajo zdravila, in na tiste, ki jih ne uživajo. Meritve krvnega tlaka, srčnega utripa in periferne oksigenacije smo izvedli pred in po vadbi joge smeha. Krvni tlak in srčni utrip smo izmerili z aparatom OMRON M6 Comfort, periferno oksigenacijo pa z aparatom GIMA OXY 5. Prostovoljci so svoje počutje pred in po vadbi ocenili s pomočjo nestandardiziranega devetstopenjskega numeričnega vprašalnika, in sicer po lestvici od 1 do 10. Raziskava je potekala leta 2012 v klubu joge smeha v Mariboru, in to deset tednov zaporedoma – enkrat na teden po šestdeset minut. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je vadba joge smeha statistično pomembno vplivala na nivo krvnega tlaka pri prostovoljcih, ki niso uživali zdravil (N = 41; sistolični: 7,73 % (p < 0,0001), diastolični: 5,83 % (p < 0,0001)). Pri prostovoljcih, ki so uživali zdravila (N = 11), smo sicer zabeležili padec vrednosti, vendar ne statistično pomembnih razlik (sistolični: 2,70 % (p = 0,86), diastolični: 1,41 % (p = 0,25)). Prav tako nismo dokazali statistično pomembnih razlik pri meritvah srčnega utripa in periferne oksigenacije. Statistično pomembne razlike (p < 0,05) smo opazili pri povprečnih spremembah navdušenja, optimizma, povezanosti, ravni energije, razpoloženja, sprostitve mišic, zavedanja dihanja, zmožnosti smejanja brez razloga. Največjo spremembo smo izmerili pri občutku stresa po vadbi, in sicer v povprečju za 60 %. Zaključek: Iz predstavljenih rezultatov lahko povzamemo, da je lahko joga smeha učinkovita dopolnilna metoda pri preventivi visokega krvnega pritiska pri tistih, ki ne uživajo zdravil. Pri tistih, ki jih uživajo, pa bo treba narediti dodatne raziskave na večjem številu ljudi in proučiti vpliv zdravil. Prav tako bi bilo treba narediti meritve plinske oksigenacije iz vzorca krvi. Pri vseh prostovoljcih, tako pri tistih, ki uživajo zdravila, kot tudi pri tistih, ki jih ne uživajo, smo zabeležili pozitivne in statistično značilne spremembe (p < 0,05) v počutju. Izstopal je predvsem občutek zmanjšanja stresa (60,32 %).
Ključne besede: joga smeha, kronične bolezni, povišan krvni tlak, preventiva, stres, dobro počutje.
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 3265; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici