| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Bioimpedanca, arterijska togost in krvni tlak pri hemodializnih bolnikih
Gašper Keber, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: hemodializa, krvni tlak, arterijska togost, volumska preobremenitev, bioimpedančna spektroskopija
Objavljeno v DKUM: 10.02.2022; Ogledov: 174; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (460,17 KB)

2.
3.
Intervencije s področja življenjskega sloga za preprečevanje in obvladovanje arterijske hipertenzije
Leonida Horvat, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: V diplomskem delu smo raziskali intervencije za preprečevanje in upravljanje arterijske hipertenzije s področja življenjskega sloga. Ravni krvnega tlaka so kljub znanim intervencijam še vedno slabo nadzorovane. Namen našega diplomskega dela je bil raziskati intervencije, ki lahko pripomorejo k preprečevanju in obvladovanju arterijske hipertenzije. Metode: Opravljen je bil pregled in analiza literature, z uporabo deskriptivne metode, metode analize ter sinteze identificiranih virov. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Medline, CINAHL, Cochrane Library in Google Schoolar v angleškem jeziku. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so za preprečevanje arterijske hipertenzije učinkovite intervencije zmanjšanje vnosa soli, zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, zmerno uživanje alkohola in celovit pristop za spremembo življenjskega sloga. Za obvladovanje pa so učinkovite intervencije zmanjšanje vnosa soli, zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, izguba odvečne telesne teže, prenehanje kajenja, izogibanje stresu in celovit pristop za spremembo življenjskega sloga. Razprava in sklep: Število obolelih se kljub znanim načinom preprečevanja in obvladovanja bolezni ne zmanjšuje, zato je pomembno ljudi poučiti o sami bolezni, dejavnikih tveganja in promovirati zdrav način življenja.
Ključne besede: krvni tlak, dejavniki tveganja, življenjski slog
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 283; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (971,39 KB)

4.
Ali imajo računovodje v povprečju višji krvni tlak kot povprečni slovenec?
Sabina Vogrinec, 2021, magistrsko delo

Opis: Visok krvni tlak ali z drugo besedo hipertenzija je bolezen, ki nam običajno ne povzroča večjih težav, ampak jo je vseeno potrebno zdraviti. Če ga ne zdravimo, obstaja veliko večja verjetnost za naslednje posledice, kot so možganska kap, srčnomišični infarkt, odpoved ledvic in veliko drugih zapletov, ki se lahko pojavijo. Višji kot je krvni tlak, večje je tveganje za nastanek omenjenih bolezni. Osebe, ki se borijo z zvišanim krvnim tlakom, lahko učinkovito vplivajo na zvišan krvni tlak z normalno telesno težo, zdravim prehranjevanjem, rednim gibanjem ter tako, da se odpovejo kajenju ter prekomernemu pitju alkohola. Računovodje imajo v današnjem času veliko pomembnejšo vlogo za podjetja, kot pa so ga imeli včasih. Niso samo knjigovodje, ki sestavljajo bilance, ter tisti, ki morajo na rok oddajati obvezna poročila in razne obrazce ter podatke, ampak tudi sodelujejo pri notranjem svetovanju, pri pripravi finančnih in ekonomskih analiz, pri pripravi dolgoročnega strateškega planiranja ter pri postopkih in izboljšavah procesov podjetij. Včasih zamenjajo svoje zdravje za trdo, odlično in strokovno delo, kasneje pa prepozno ugotovijo, da je njihova pot nazaj lahko zelo zahtevna. Veliko računovodij v času, ko je največja obremenitev, pred oddajo računovodskih izkazov, čez dan spije preveč kave, to naredijo seveda zato, da bi bili bolj zbrani in pozorni, zvečer pa pijejo pomirjevala ali alkohol, da bi lažje zaspali. Bolj postanejo razdraženi in zaskrbljeni, pojavi se lahko glavobol, prehlad, razdražen želodec itd. V magistrskem delu bomo najprej predstavili teorijo, nato pa se bomo osredotočili na raziskavo, kjer bomo analizirali pridobljene podatke iz anketnega vprašalnika. Z analizo vseh dobljenih podatkov bomo skušali zavreči ali potrditi postavljeni hipotezi magistrskega dela. Sestavljeni anketni vprašalnik preko spletne strani 1ka anketa smo posredovali naključno izbranim računovodjem po celotni Sloveniji na njihove e-naslove in jih prosili za sodelovanje. Podatke iz anketnega vprašalnika bomo analizirali s pomočjo programa Microsoft Office Excel in s programom SPSS. Najprej bomo uporabili opisno ali deskriptivno statistiko, nato pa bomo z uporabo statističnih metod analizirali dobljene podatke. Hipotezi magistrskega dela se glasita takole H1: Krvni tlak med računovodji je v povprečju višji kot krvni tlak med povprečnimi Slovenci. H2: Krvni tlak med računovodji je v povprečju nižji kot krvni tlak med povprečnimi Slovenci. Povprečni krvni tlak med anketiranimi računovodji znaša med 120/80 mmHg in 139/89 mmHg, ki smo ga primerjali s hipotetičnim krvnim tlakom povprečnega Slovenca, ki znaša 140/90 mmHg. Povprečna razlika nam je povedala, da negativna vrednost v našem primeru kaže, da je srednja višina vzorca manjša od hipotetične vrednosti. Zato s 5-odstotno stopnjo zaupanja hipotezo H1 zavrnemo in sprejmemo hipotezo H2, da je krvni tlak med računovodji v povprečju nižji kot krvni tlak med povprečnimi Slovenci. Računovodje torej včasih zamenjajo svoje zdravje za trdo, odlično in strokovno delo, nato pa prepozno ugotovijo, da je njihova pot nazaj zelo zahtevna. Težiti moramo torej k temu, da pokažemo odličnost v službi hkrati pa ohranimo svoje zdravje.
Ključne besede: računovodja, krvni tlak, zdravje, dejavniki krvnega tlaka, posledice krvnega tlaka
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 201; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

5.
TEŽAVE PACIENTOV ZDRAVLJENIH S HEMODIALIZO
Katja Jesih, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Hemodializno zdravljenje in težave, ki takšnega pacienta spremljajo zelo vplivajo na kakovost njegovega življenja. Namen diplomskega dela je predstaviti težave s katerimi se srečujejo pacienti med zdravljenjem s hemodializo in ugotoviti kako pogosto se te težave pri sodelujočih pacientih pojavljajo. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot instrument raziskovanja je bil uporabljen anketni vprašalnik. Vzorec raziskave je zajemal 114 pacientov zdravljenih s hemodializo. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima 73,7 % anketiranih težave in zaplete med zdravljenjem s hemodializo od tega je 57,1 % navedlo, da se jim težave pojavljajo občasno. Najpogostejša fizična težava, ki so jo pacienti opredelili je nizek krvni tlak kar smo pričakovali, saj hemodializa vpliva na zmanjšanje volumna krvi kar privede do dejavnikov, ki vplivajo na srce in ožilje. Kot najpogostejše psihične težave so navedli občutek jeze, občutek krivde in depresijo saj se hemodializnim pacientom in njegovi družini življenje korenito spremeni. Več kot polovica pacientov se je srečala s socialnoekonomskimi težavami na začetku hemodializnega zdravljenja, predvsem s slabšim vključevanjem v socialne aktivnosti. Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da imajo boljšo kakovost življenja mlajši pacienti, ki imajo socialno podporo družine in prijateljev. Pacienti menijo, da je njihova kakovost življenja, tako pred zdravljenjem, kot tudi sedaj med zdravljenjem, zadovoljiva. Na samem začetku zdravljenja je bila kakovost življenja slabša, kot danes, saj so se srečevali s številnimi spremembami. S podporo družine in zdravstvenega osebja so se hemodializni pacienti naučili živeti z boleznijo in njihovimi omejitvami, zato se je njihova kakovost življenja izboljšala.
Ključne besede: ledvična obolenja, krvni tlak, zdravstvena vzgoja, kakovost življenja.
Objavljeno v DKUM: 03.12.2020; Ogledov: 382; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

6.
Ozaveščenost laične populacije o arterijski hipertenziji
Anja Munda, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Arterijska hipertenzija spada med srčno – žilne bolezni, ki povzročijo tretjino smrti na svetu. S spremembami življenjskega stila, kot so zadostna telesna aktivnost, zmanjšanje telesne teže, zmanjšanje uživanja soli, uživanje alkohola v dopustnih mejah, prenehanjem kajenja ter izogibanjem stresnim situacijam, lahko krvni tlak vzdržujemo v mejah normale, preprečujemo, da bi prišlo do njegovega povišanja oziroma preprečujemo posledice arterijske hipertenzije. Namen zaključnega dela je predstaviti arterijsko hipertenzijo ter ugotoviti ozaveščenost laične populacije o arterijski hipertenziji. Raziskovalne metode: Uporabljeni sta bili kvantitativna raziskovalna metodologija in deskriptivna metoda dela. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen vprašalnik, ki je vseboval 28 vprašanj zaprtega tipa. Anketiranih je bilo 300 ljudi laične populacije, ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine. Za obdelavo podatkov smo v programu SPSS IBM izvedli statistične teste (test korelacije, Mann - Whitney U test in neparametrično ANOVO - Kruskal - Wallis test), s katerimi smo testirali hipoteze. Rezultati: Na podlagi raziskave smo ugotovili, da ni razlike v ozaveščenosti laične populacije o arterijski hipertenziji glede na starost (r(300) = -0,033, p = 0,571) in izobrazbo (p = 0,125), ugotovili pa smo razliko v ozaveščenosti glede na spol (U = 7640,50, p = 0,002). O arterijski hipertenziji so bolje ozaveščene ženske kot moški. Na splošno so ljudje dobro ozaveščeni o arterijski hipertenziji, saj so v veliki večini označevali pravilne trditve. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da ljudje upoštevajo dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek arterijske hipertenzije in jih odpravijo. Pomembno vlogo pri ozaveščanju o dejavnikih tveganja imajo tudi medicinske sestre.
Ključne besede: povišan krvni tlak, dejavniki tveganja, poznavanje, zdrav življenjski slog, vloga medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 03.03.2020; Ogledov: 741; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (562,66 KB)

7.
Ozaveščenost neprofesionalnih športnikov glede arterijske hipertenzije
Alen Žido, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Sloveniji lahko posledicam arterijski hipertenziji pripišemo od 2400 do 4500 smrti. Namen raziskave je bil ugotoviti v kolikšni meri je prisotna arterijska hipertenzija med neprofesionalnimi športniki ter ugotoviti njihov življenjski slog. Raziskovalna metodologija: Raziskovalni vzorec je zajemal 92 anketiranih od tega je bilo 71 moških in 21 žensk. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da več kot polovica (71%) anketirancev meni, da imajo športniki rekreativci, ki imajo povišan krvni tlak, večjo možnost akutnega miokardnega infarkta ob telesni dejavnosti, kot tisti, ki težav s krvnim tlakom nimajo. 58 (63%) anketiranih poleg telesne aktivnosti občasno upošteva tudi druge dejavnike zdravega življenjskega sloga. Načela zdravega življenjskega sloga vedno upošteva polovica (29%) anketiranih. Glede obvladovanja postopkov oživljanja se je 42% anketiranih ocenilo z dobro (3) oceno, medtem, ko se je z oceno odlično (5) ocenilo 3% anketiranih. Diskusija in zaključek: Z redno telesno aktivnostjo in zdravim življenjskim slogom pripomoremo k uravnavanju krvnega tlaka, ki ima velik pomen pri srčno-žilnih bolezni prav tako izboljšuje psiho-fizične sposobnosti. Z raziskavo smo ugotovili, da bi bilo smiselno uvesti tečaje iz nudenja prve pomoči in uporabe AED v športnih klubih in društvih, kajti nenadni srčni zastoj je pogost tudi na športnih prizoriščih.
Ključne besede: telesna vadba, krvni tlak, športnik, nenadna srčna smrt, življenjski slog.
Objavljeno v DKUM: 15.03.2019; Ogledov: 868; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (644,26 KB)

8.
Obravnava starostnika s hipertenzijo v urgentni ambulanti
Jerneja Matičko, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Danes se vse več ljudi z nenadno povišanim krvnim tlakom po pomoč zateče v urgentno ambulanto, kjer so deležni zdravstvene obravnave. Gre za pogosto obolenje pri starejših ljudeh, ki so tudi ciljna skupina naše raziskave. Zdravstvena obravnava je odvisna predvsem od dejavnikov tveganja, ki so vodili do nastanka hipertenzije in tudi od kakovostne zdravstvene obravnave pacientov. Metoda: V diplomski nalogi smo se pri teoretičnem delu posluževali deskriptivne metode dela. V drugem delu smo izvedli raziskavo, kjer smo uporabili kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Opravili smo retrospektivno raziskavo, saj smo pregledali ambulantne kartone pacientov, ki so bili obravnavani v urgentni ambulanti zaradi arterijske hipertenzije v zadnjih petih letih. Rezultati: Število pacientov z arterijsko hipertenzijo se iz leta v leto povečuje. Večinoma gre za »standardne« nenujne paciente, slaba polovica je zdravniško pomoč potrebovala nujno oziroma zelo nujno, kar smo ugotovili na podlagi določene triažne kategorije pacientov. Kot glavni vzrok prihoda v urgentno ambulanto so pacienti najpogosteje navajali slabo počutje in različne bolečine, predvsem v prsnem košu. Prevladovale so ženske. Pacientom so zdravstveni delavci pomagali s predpisano medikamentozno terapijo, preiskavami ali hospitalizacijo. Diskusija: Raziskava nam je prikazala obravnavo starostnikov s hipertenzijo, ki je nam zdravstvenim delavcem lahko v pomoč, da paciente, katerih simptomi opozarjajo na arterijsko hipertenzijo, hitro prepoznamo in pravilno ukrepamo za dobrobit njihovega zdravja. Takšnih pacientov je v urgentnih ambulantah tako v Sloveniji kot po svetu vedno več.
Ključne besede: povišan krvni tlak, zdravljenje, zdravstvena oskrba, prva pomoč, medicinska sestra, staranje.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 824; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

9.
Vpliv glasbe na starostnika
Suzana Divjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Glasba je umetnost in predstavlja univerzalno, nevidno moč, ki omogoča spremembe na fizični, čustveni, duševni in duhovni ravni; pomirja, spodbuja, tolaži, odpira našo notranjost in celi duševne rane ter ugodno vpliva na človekovo počutje in sproščenost. Namen raziskave je bil ugotoviti učinke glasbe predvajane s klavirjem na krvni tlak, srčni utrip in počutje starostnikov. Metodologija: Izvedena je bila kvantitativna in kvalitativna metodologija raziskovanja. V randomizirani študiji je sodelovalo 60 starostnikov iz izbranega doma starejših občanov. Študija je vključevala posameznike z diagnosticirano arterijsko hipertenzijo. V teoretičnem delu smo uporabili metodo kompilacije, v empiričnem delu pa deskriptivne frekvenčne in inferenčne statistične metode. Za potrditev hipotez smo uporabili neparametrični Wilcoxonov test. Prav tako smo izvedli intervju z devetimi sodelujočimi osebami v eksperimentalni skupini. Za obdelavo podatkov pridobljenih v okviru kvalitativne metodologije je bila uporabljena vsebinska analiza podatkov. Rezultati: V raziskavi smo s statistično analizo podatkov ugotovili, da je glasba ugodno vplivala na vitalne funkcije starostnikov, saj so se vrednosti meritev statistično značilno znižale, in sicer sistolični krvni tlak (Z = -1,975, p = 0,048) in srčni utrip (Z = -2,457, p = 0,013). V kontrolni skupini ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik med začetnimi in končnimi vrednostmi meritev. V oceni anksioznosti pa smo zaznali statistično pomembno razliko tako v eksperimentalni (Z = -2,044, p = 0,040), kot kontrolni (Z = -2,907, p = 0,03) skupini. V oceni počutja ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik ne v eksperimentalni in ne v kontrolni skupini starostnikov. V analizi podatkov kvalitativne raziskave je bilo ugotovljeno, da je pri posameznikih prišlo do izboljšanja počutja na telesnem, kognitivnem, emocionalnem in socialnem področju. Sklep: Iz analize podatkov ugotavljamo pozitivne učinke glasbe na krvni tlak, srčni utrip in počutje starostnikov. V mnogih bolnišnicah in ustanovah po svetu že uporabljajo glasbo kakor tudi glasbeno terapijo za sprostitvene namene in lajšanje bolečin. Tudi v Sloveniji bi jo lahko vključili kot pomoč pri zdravljenju, sproščanju in izboljšanju počutja. Hkrati pa bi bilo potrebno ljudi spodbujati k večji odprtosti in naklonjenosti za nefarmakološke metode zdravljenja.
Ključne besede: glasba, starostnik, krvni tlak, srčni utrip, anksioznost, počutje.
Objavljeno v DKUM: 10.04.2017; Ogledov: 2421; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

10.
OSCILOMETRIČNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA MED TRANSPORTOM KRITIČNO BOLNIH IN POŠKODOVANIH
David Kac, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Merjenje krvnega tlaka med transportom kritično bolnega ali poškodovanega bolnika je bistvenega pomena za postavitev pravilne diagnoze in zdravljenje. Hrup, premikanje vozila in neprimeren položaj bolnika so lahko vzrok za napačno izmerjene vrednosti. Odstopanje vrednosti krvnega tlaka lahko vpliva na rezultate zdravljenja in preživetje bolnika. Med reševalnimi prevozi se večinoma uporabljajo samodejni oscilometrični merilniki. Natančnost teh merilnikov med prevozom bolnikov še ni raziskana. Raziskovalna metodologija. Za ugotavljanje zanesljivosti samodejne oscilometrične metode merjenja krvnega tlaka smo uporabili prospektivno eksperimentalno metodo. Oseminštiridesetim bolnikom smo pred, med in po urgentnem prevozu merili krvni tlak z aparatom za merjenje vitalnih funkcij Lifepak 12. Hkrati smo z aplikacijo na mobilnem telefonu merili pospeške, ki so delovali na bolnika. Z analizo rezultatov smo želeli ugotoviti, ali izmerjene vrednosti krvnega tlaka med transportom odstopajo od bolnikovega dejanskega krvnega tlaka, izmerjenega pred in po prevozu. S statističnim T testom smo ugotavljali, ali so napačno izmerjene vrednosti povezane s pospeški, ki nastajajo med reševalnim prevozom. Rezultati. Dvaindvajsetim bolnikom (45,8%) se je krvni tlak med prevozom spremenil za več kot 10 mm Hg, zato smo jih izločili iz raziskave. 67,2% izmerjenih vednosti odstopa v sistoličnem, diastoličnem ali vrednosti srednjega arterijskega tlaka več kot 10%, kar lahko vodi k napačni obravnavi bolnikov. Z analizo posameznih tlakov smo ugotovili, da najmanj odstopajo vrednosti sistoličnih tlakov, saj je bilo takšnih, ki so odstopali manj kot 10 mm Hg, 71,3%. Pravilno izmerjenih diastoličnih tlakov je bilo 52,5% in srednjih arterijskih tlakov 46,7%. Ugotovili smo, da so napačno izmerjeni iii krvni tlaki povezani s pospeški, ki delujejo v bočni smeri (p<0,05), niso pa povezani s pospeševanjem vozila, zaviranjem vozila ter pospeški, ki delujejo v vertikalni smeri. Zaključki. Vrednosti krvnega tlaka, izmerjene s samodejnim oscilometričnim merilnikom med prevozom bolnika, so zelo nezanesljive, zato ostaja invazivno arterijsko merjenje edina zanesljiva meritev za natančno sprotno spremljanje bolnikovega krvnega tlaka. Med vrednostmi, izmerjenimi s samodejnim oscilometričnim merilnikom, so najnatančnejše vrednosti sistoličnih krvnih tlakov. S prilagojenim načinom vožnje, predvsem med zavijanjem levo in desno, lahko napako zmanjšamo.
Ključne besede: krvni tlak, samodejni oscilometrični merilnik, nujna medicinska pomoč, transport bolnikov, pospeški med prevozom
Objavljeno v DKUM: 04.01.2017; Ogledov: 1244; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (6,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici