| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Varna aplikacija komponent krvi
Tjaša Skornišek, 2013, diplomsko delo

Opis: Aplikacija komponent krvi je poseg, ki zahteva zbranost in natančnost izvajalca, saj lahko že ob najmanjši napaki pride do neželenega dogodka.Čeprav je vedno manj prijavljenih reakcij med transfuzijo, je še vedno veliko neželenih napak, ki se zgodijo med samo aplikacijo komponent krvi. Neželeni dogodki pri transfuziji krvnih komponent pa nas opozarjajo, da moramo varnost apliciranja komponent krvi še izboljšati in povečati. Teoretična izhodišča smo pridobili z analizo domače in tuje literature. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili z anonimnimi vprašalniki, ki smo jih razdelili na različnih oddelkih v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Anketni vprašalnik je vseboval 23 vprašanj polodprtega in zaprtega tipa. Podatke smo računalniško obdelali in grafično prikazali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word in Microsoft Excel. Glede na rezultate raziskave smo ugotovili, da večina anketirancev (90%) še nikoli ni storila kakšne nepravilnosti, zaradi katere bi kasneje prišlo do neželenega dogodka pri transfuziji. Majhen je tudi odstotek anketirancev, pri katerih je že prišlo od lažje oz. hujše reakcije pri pacientu med transfuzijo. Največji problem se pojavlja pri upoštevanju strokovnih smernic, najbolj pri uporabi rokavic in segrevanju sveže zamrznjene plazme.
Ključne besede: Aplikacija komponent krvi, krvni pripravki, hemovigilanca, neželeni učinki transfuzije, vloga medicinske sestre.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2013; Ogledov: 2385; Prenosov: 574
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

2.
Raba krvi in krvnih pripravkov v kirurgiji
Katja Hrovat, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena transfuzija krvi in krvnih pripravkov ter vloga medicinske sestre kot izvajalke določenih postopkov med transfuzijo. Sodobna raba krvi in njenih pripravkov temelji na presoji, da je bolniku treba dajati le tiste krvne komponente, ki mu primanjkujejo. Takšen pogled omogoča sorazmerno varno rabo krvnih pripravkov, racionalno izkoriščanje vse manjših količin zbrane krvi ter razširja terapevtske možnosti rabe krvi in njenih pripravkov. V diplomskem delu je predstavljena sestava krvi, njen pomen v vzdrževanju življenjskih funkcij, kakor tudi zgodovina transfuzije in izvajanje krvodajalstva. V diplomsko delo smo vključili aktivnosti zdravstvene nege pri bolniku pred, med in po transfuziji. Diplomsko delo je teoretično in temelji na deskriptivnem načinu opisovanja. Uporabili in analizirali smo domačo in tujo literaturo ter internetne vire. Literaturo smo kritično analizirali. Pri diplomskem delu smo izhajali tudi iz lastnih spoznanj in izkušenj, ki smo jih pridobili pri delu z bolniki s transfuzijo.
Ključne besede: Ključne besede: kri, krvni pripravki, avtologna transfuzija, krvodajalstvo, Coombsov test, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 25.02.2013; Ogledov: 2869; Prenosov: 623
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

3.
Pomen sledljivosti krvnih pripravkov
Luka Miložič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena sledljivost krvnih pripravkov, ki zajema vsa področja transfuzijske verige od »vene do vene«. Prav tako je predstavljena vloga medicinske sestre pri sledljivosti krvnih pripravkov, in sicer pred, med in po transfuziji. Osebje, ki sodeluje v transfuzijski verigi, mora biti ustrezno usposobljeno, poznati mora zakone in priporočila, po katerih mora upravljati svojo nalogo. S pravilnim delovanjem lahko Center za transfuzijsko medicino ugotovi, kje v transfuzijski verigi je prišlo do napake. To jim omogoča vpeljan sistem hemovigilance, katerega naloge niso le zbiranje podatkov o sledljivosti, temveč tudi izboljšanje delovanja v celotni transfuzijski verigi. Namen raziskave je bil ugotoviti ali je poročanje oddelkov Centru za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor dosledno z zakoni. Osredotočili smo se na vse oddelke Klinike za kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, ki so največji porabniki krvnih komponent. Pri tem smo uporabljali izdajnice in informacijski sistem DATEC. Rezultati raziskave so pokazali, da oddelki Klinike za kirurgijo ne poročajo dosledno z zakoni in da veliko izdajnic ni vrnjenih Centru za transfuzijsko medicino. Od vsega 13.175 prejetih krvnih komponent v letu 2010, so oddelki poročali o 38 % (5049) transfundiranih krvnih komponentah. Za ostalih 62 % (8162) enot komponent niso posredovali informacije o uporabi. Poročali so o vsega skupaj 19 neželenih reakcijah, med katerimi so bile najpogostejše alergične in fibrilne nehemolitične reakcije. Poročali so tudi o 7 skorajšnjih neželenih dogodkih. Zaradi slabega poročanja Center za transfuzijsko medicino težko ugotovi kaj se dogaja s krvjo, katera komponenta je bila transfundirana oziroma ni bila. Potrebno bi bilo izboljšati poročanje oddelkov z dodatnim informiranjem vsega zdravstvenega osebja, katero sodeluje v transfuzijski verigi. Dosledno poročanje bo pripomoglo k vedno bolj varni transfuziji krvi.
Ključne besede: sledljivost, krvni pripravki, hemovogilanca, neželeni učinki transfuzije, varnost in kakovost transfuzije, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 07.12.2011; Ogledov: 2585; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

Iskanje izvedeno v 1.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici