| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ptuj in drugi realni kraji v pripovedni prozi Mihe Remca
Iva Lah, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Ptuj in drugi realni kraji v pripovedni prozi Mihe Remca je poudarek na dogajalnem prostoru, tj. mestu Ptuj, ki je rojstni kraj avtorja obravnavanih del Mihe Remca. V prvem delu naloge je predstavljena teoretična zasnova za analizo, to je teorija dogajalnega prostora v literaturi, teorija urbanega romana, teorija identificiranja realnih krajev v literaturi in predstavitev osrednjih kronotopov po Bahtinu. Teoretični del naloge vključuje še obravnavo mesta kot dogajalnega prostora v tuji in slovenski literaturi ter pomen kolektivne memorije in geniusa loci v književnosti. V drugem delu magistrske naloge sledi analiza literarnih del. Osrednji del predstavljajo povest z dramsko predlogo in dva romana, ki so prostorsko umeščeni v mesto Ptuj in okolico. V njih so predstavljeni zgodovinski, politični in kulturni vidiki Ptuja. Ob tem so prikazane možnosti pojavitev kolektivne memorije, geniusa loci in regionalne identitete. Prikazani so opisi okolja, iz katerih lahko razberemo, ali je Ptuj v vlogi urbanega mesta ali ne. Romana sta obravnavana tudi po kategorizaciji kronotopov po Bahtinu. Sledi obravnava drugih Remčevih pripovednih del, ki ne vsebujejo sestavine oz. dogajalnega prostora Ptuja, a se v njih pojavi ogromno drugih realnih krajev ter primerjava teh z opisi Ptuja. Na koncu so predvidene tudi povezave del, oziroma realnih krajev v njih, z avtorjevim življenjem.
Ključne besede: Miha Remec, Ptuj, realni kraji, mesto, kronotop, kulturna memorija, regionalna identiteta.
Objavljeno v DKUM: 12.06.2018; Ogledov: 1268; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

2.
Prostor in čas v izbranih slovenskih sodobnih fantastičnih pripovedih
Natalija Šraml, 2017, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrske naloge so predstavljene značilnosti fantastične pripovedi, motivne klasifikacije tujih in slovenskih književnih analitikov in njen razvojni lok na Slovenskem. Zanimalo nas je, v katerih fantastičnih pripovedih se dvodimenzionalnost dogajanja kaže s prestopom v drug prostor ali v drug čas. Izbrali smo devet del sodobnih slovenskih avtorjev, in sicer Bogdan Novak: Zaljubljeni vampir (1995) in Strašljiva Strahovica (1996), Feri Lainšček: Velecirkus Argo (1996); Desa Muck: Kremplin (1996); Janja Vidmar: Vrtiljak čudežev (1999); Aksinja Kermauner: Modrost starodavnega anka (2000); Dim zupan: Dežela odrezanih glav (2001); Miha Mazzini: Drevo glasov (2005) in Marjana Moškrič: Stvar (2007) V osrednjem delu naloge so fantastične pripovedi natančno analizirane. Predstavljeni so splošni podatki o romanu, zgodba, glavni in stranski književni liki, snov, tema, motivi, ideja ter jezikovne značilnosti. V vsaki pripovedi sta posebej izpostavljeni kategoriji prostora in časa. Določen je primarni in sekundarni prostor prav tako primarni in sekundarni čas ter odnos med njima. Ker sta prostor in čas v romanu tesno povezana, so izpostavljene tudi vidnejše kategorije kronotopa.
Ključne besede: fantastična pripoved, prostor, čas, kronotop, Novak, Lainšček, Muck, Vidmar, Kermauner, Zupan, Mazzini, Moškrič
Objavljeno v DKUM: 20.02.2017; Ogledov: 1708; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (866,79 KB)

3.
KRONOTOP V LAINŠČKOVI TRILOGIJI IN ROMANU DUŠANA ŠAROTARJA
Maja Kolmanič, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Kronotop v Lainščkovi trilogiji in romanu Dušana Šarotarja sta izpostavljena prostor in čas v vseh obravnavanih romanih, v nadaljevanju pa tudi vidnejše in bolj izpostavljene kategorije kronotopa, ki se v romanih pojavljajo. V prvem delu magistrskega dela je predstavljena teorija, ki vključuje različne avtorje in njihove poglede na prostor in čas v literarnih delih. Tudi tu so na podlagi ustrezne strokovne literature že izpostavljene posamezne kategorije kronotopa, ki so v nadaljevanju v obravnavanih romanih tudi analizirane. Drugi del torej izpostavlja prostor in čas v posameznem romanu, saj je pomembno izpostaviti dejstvo, kje in kdaj se romani dogajajo. Vsi, razen zadnjega iz Lainščkove trilogije, so namreč prostorsko umeščeni v svet ob Muri, v Mursko Soboto. Prav tako imajo vsi obravnavani romani še eno stično točko, to je tematika vojne, ki se pojavlja v vseh primerih, le da ni povsod izpostavljena v isti meri. Kot že omenjeno, so izpostavljene tudi posamezne kategorije kronotopa; iste v vseh romanih. Temu sledi še primerjava tega, kako se omenjene kategorije kronotopa udejanjajo v različnih romanih, hkrati pa tudi pri dveh različnih avtorjih.
Ključne besede: kronotop, Feri Lainšček, Dušan Šarotar, Mura, Murska Sobota, Beograd.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 1868; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 3.98 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici