Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Začetki šolanja v Cerknici segajo v začetek 19. stoletja. Šola se je v Cerknici zgradila leta 1827 in se je nenehno širila. Leta 1863 je postala dvorazredna, leta 1878 trirazredna, 1879 pa štirirazredna. Za časa Avstro-Ogrske in stare Jugoslavije je na šoli delovala tudi nižja gimnazija, ki je predstavljala višje razrede. Ta je bila v šolskem letu 1958/59 ukinjena, njeni razredi pa so bili pripojeni osnovni šoli, ki je postala 8-letka. Šola je prešla čez več obdobij, večjo je bilo obdobje Marije Terezije in Franca Jožefa II. To je bil čas Avstro-Ogrske, kjer je bilo značilno, da je imela cerkev velik vpliv na šolo, učenci so se morali redno udeleževati svetih maš in večkrat obeležiti cerkvene praznike. V tem obdobju se je tudi intenzivno praznovalo rojstne dneve in godove vladarjev ter cesarjev. Vse skupaj se je spremenilo, ko je šola prišla pod jugoslovansko oblast. Pouk in praznovanje praznikov sta se bistveno spremenila, spremenili pa so se tudi metode in načini poučevanja, ki so postali naprednejši. Skozi čas se je šolsko poslopje nenehno nadgrajevalo. Kljub temu se je šola skozi celotno obdobje srečevala s prostorsko stisko in z različnimi nevšečnostmi, 23. novembra 1943 pa je bila celo v celoti požgano. Šolanje se je za kratek čas preselilo v Dolenjo vas, nato pa se je začela obnova požgane šole. V šolskem letu 1962/63 se je začela graditi nova šola v Cerknici, ki je bila zgrajena v obdobju od leta 1963 do leta 1976. Nova šola je omogočila kvalitetnejšo izvedbo pouka, seveda modernejšo obliko pa poznamo še danes.
Ključne besede: Osnovna šola Cerknica, šolska kronika, zgodovina šolstva
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (17,36 MB)

Opis: V delu so obravnavane polemike, ki so nastale okrog vprašanja etimologije besede Rus v obdobju od antike, pa vse tja do mongolskega zavojevanja večjega dela ruskih kneževin, s težiščem na dokazovanju globalnega značaja sodobnega ruskega in ukrajinskega prostora. Tematika je razdeljena na več poglavij, v katerih se iz različnih vidikov preučuje in predstavlja polemike te tematike v obravnavanem obdobju. V prvem poglavju so predstavljene teorije, med katerimi prednjačita normanska ter anti-normanska. V nadaljevanju je sprva predstavljen jezikovni razvoj besede ‘Rus’, nato pa geografski prostor, ki je bil prizorišče za temo pomembnih procesov. Sledi opredelitev ključnih virov, ki so zanimivi za samo tematiko, med katerimi pa po pomembnosti izstopa Zgodovina minulih let, poznana tudi pod imenom Primarna kronika. Sledi sprehod skozi antično obdobje, v katerem se že nakazuje etnična nehomogenost, ta pa se z večjo količino virov potrdi tudi v srednjem veku. Posebna pozornost je namenjena tudi Mongolom na tem ozemlju, ki so bistveno premešali karte na zgodovinskem parketu in bili začetniki novih procesov, saj so na primer pomagali pri utrditvi pravoslavne cerkve med ljudstvi, med katerimi so ravno v tem času nastajale še močnejše vezi, ki so privedle do nastanka sodobnih narodov na tem območju.
Ključne besede: Rus, normanska teorija, Primarna kronika, veliki knez, Vladimir, Varjagi
Objavljeno v DKUM: 15.10.2018; Ogledov: 1099; Prenosov: 250
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Prvi podatki o poučevanju otrok v okolici Ivanjkovcev segajo v začetek 19. stoletja, ko je le peščica otrok po novo znanje prihajala v majhno župnišče na Svetinjah, kjer jih je učil tedanji župnik. Kmalu je število učencev začelo naraščati in tako je majhna soba v župnišču postala pretesna. Zato so se odločili za naslednji ukrep in tako so pouk preselili v sosednjo mežnarijo. Nato jih je naraščanje števila učencev ponovno prisililo, da so stavbo začeli postopoma širiti. Sprememba v šolskem sistemu je povzročila, da so enorazrednico najprej razširili v dvorazrednico, nato v trirazrednico in leta 1923 v štirirazrednico. Že leta 1954 je osnovna šola na Svetinjah bila popolna osemletka, ki pa so jo leta 1962 ponovno ukinili. Tako se je začela 30-letna borba za ponovno ustanovitev osemletne osnovne šole. Šola na Svetinjah je postajala premajhna in pestila jo je vedno večja prostorska stiska. Tako je skupnost vedno bolj pritiskala na oblast, da potrebujejo novo šolo z večjimi prostori, ki bi omogočala normalen pouk. Po dolgi birokratski vojni so dosegli, da je leta 1990 bila v dolini v Ivanjkovcih sezidana nova osnovna šola, ki je doprinesla h kakovostnejšemu pouku. V šolskem letu 1993/1994 je šola v Ivanjkovcih ponovno postala osemletna osnovna šola, še vedno pa so imeli težave s prostorsko stisko, zato je pouk potekal v dveh izmenah. Leta 1995 so šoli začeli dograjevati prizidek, leta 1998 pa so zgradili še novo telovadnico. Tako so bili šoli dani vsi pogoji za enoizmenski pouk, saj so imeli 9 svetlih učilnic s kabineti in novo telovadnico, ki smo se je razveselili tako krajani, zaposleni na šoli kot seveda tudi učenci. Danes nudi šolska stavba vse možnosti za dober pouk in nam je v ponos. Tudi šolski kolektiv se trudi dati učencem temeljno znanje in jih pripraviti na nadaljnje šolanje za poklic.
Ključne besede: Ivanjkovci, Svetinje, osnovna šola, šolska kronika, zgodovina
Objavljeno v DKUM: 14.12.2016; Ogledov: 1931; Prenosov: 183
Celotno besedilo (7,53 MB)

Opis: V diplomskem delu sem predstavila razvoj osnovne šole Tončke Čeč Trbovlje od leta 1961 do danes. Leta 1961 je bila šola tako imenovana in se tako imenuje še danes. Med različnimi zgodovinskimi obdobji se je šola srečevala s takšnimi in drugačnimi težavami, kot so prostorska stiska, pomanjkanje šolskih potrebščin in učiteljev, kot tudi s slabim obiskom učencev. Vendar je te slabe čase prebrodila in se ohranila vse do danes. Občino Trbovlje sem predstavila tako geografsko kot tudi zgodovinsko. Delovanje Osnovne šole Tončke Čeč sem skozi obdobja podrobno predstavila s pomočjo šolskih kronik.
Ključne besede: občina Trbovlje, osnovna šola Tončke Čeč, kronika šole, šolstvo na Slovenskem, izobraževanje, zgodovinski razvoj
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 2380; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: Naslov diplomskega dela je Šolstvo v občini Hrastnik. Naloga je primer teoretičnega diplomskega dela. Njen namen je predstaviti razvoj šolstva v občini Hrastnik, od samega začetka oziroma ustanovitve šol pa do danes. Podrobneje sem predstavila centralno Osnovno šolo narodnega heroja Rajka Hrastnik ter njene štiri podružnice. V prvem delu naloge je kot uvod v diplomsko nalogo in za boljše razumevanje celotnega dela predstavljena današnja občina Hrastnik. Podrobneje so opisane geografske značilnosti Zasavja, katerega del je tudi Hrastnik ter življenje v občini. Podrobneje sem želela predstaviti prednosti in slabosti življenja v majhni občini ter raziskati razlike med mestom v preteklosti in mestom, v katerem živimo danes. V drugem delu diplomskega dela sem se sprva posvetila razvoju šolstva v Zasavju, osrednjeslovenski regiji, katere del je tudi občina Hrastnik. Opisala sem delovanje prvih šol v 18. stoletju na tem območju ter šolstvo med obema vojnama. Največji poudarek v diplomskem delu sloni na šolstvu v občini Hrastnik. Predstavljeni so začetki šolstva v občini, dogajanje med vojnama in po njej ter razvoj posameznih podružničnih šol v okolici občine. Zanimalo me je socialno stanje otrok v občini, šolske zgradbe, delovanje šol in njihovo vodstvo ter število učiteljev. Želela sem ugotoviti razlike v številu šoloobveznih otrok, učni uspeh na posameznih šolah ter razmere za poučevanje in spoznati učno-vzgojne dosežke učencev v preteklosti in danes. Preučevanja sem se lotila od samih ustanovitev šol pa vse do danes oziroma do njihovega propada. Glavni vir raziskovanja so bile šolske kronike, ki vsebujejo točne in ključne informacije, nekaj literature pa sem našla v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik. V veliko pomoč so mi bile tudi učiteljice na hrastniški in dolski šoli, saj so mi ponudile veliko informacij o svojih lastnih doživljanjih poučevanja v različnih obdobjih. Preučila sem tudi literaturo o razvoju šolstva na slovenskih tleh, ki mi je bila v veliko pomoč pri samem pisanju mojega dela. Diplomsko delo temelji na treh raziskovalnih metodah. Pri proučevanju razvoja šolstva v občini Hrastnik sem uporabila deskriptivno raziskovalno metodo. V nalogi sem med seboj primerjala različne šole v občini z namenom odkrivanja podobnosti in razlik med njimi. Zato sem uporabila komparativno metodo. V opisanih zgodovinskih dejstvih o razvoju šolstva v občini Hrastnik pa še zgodovinsko metodo.
Ključne besede: Občina Hrastnik, zgodovina, šolstvo, šolska kronika
Objavljeno v DKUM: 05.08.2016; Ogledov: 1928; Prenosov: 232
Celotno besedilo (3,11 MB)