| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
COVID-19 pri otrocih z astmo
Barbara Sovec, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: COVID-19 je obolenje, ki ga povzroča SARS-COV-2 virus, medtem ko je astma kronično vnetje dihalnih poti, kjer pride do zožitve teh poti, kar posledično vodi v oteženo dihanje. Namen zaključnega dela je raziskati, kako COVID-19 vpliva na astmo pri otrocih in ali so ti otroci bolj dovzetni za to obolenje. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled, analizo in sintezo znanstvene ter strokovne literature. Literaturo smo iskali s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev v podatkovnih bazah. Potek iskanja smo predstavili v PRISMA diagramu. Izvedli smo kritično oceno in ugotovitve analizirali ter sintetizirali s pomočjo kod in kategorij. Rezultati: Rezultati kažejo, da COVID-19 enako vpliva na otroke z astmo in drugimi kroničnimi obolenji, kakor tudi na otroke brez pridruženih obolenj. Posebnosti med obolevnostjo odraslih in otrok ni, prav tako ni dokazane razlike med COVID-19 pri astmatiku ter pri osebi brez pridruženega obolenja. Simptomi, potek bolezni in zdravljenje so odvisni od imunskega sistema posameznika, kadar pa je potrebno hospitalno zdravljenje, je to zdravljenje z oskrbo s kisikom in infuzijami, samo intenzivno zdravljenje pri otrocih je redko. Diskusija in zaključek: Čeprav je v podatkovnih bazah že veliko člankov v povezavi s COVID-19, je še vedno premalo poudarka na tem, kako COVID-19 vpliva na astmo pri otrocih, kar tudi raziskave same poudarjajo.
Ključne besede: SARS-COV-2, kronično obolenje, mladostnik
Objavljeno: 23.11.2021; Ogledov: 140; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (564,10 KB)

2.
Vpliv revmatičnega obolenja – fibromialgija na življenje obolelega
Klara Grobelnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Sindrom fibromialgije je kronično revmatsko obolenje, katerega glavna značilnost je bolečina. Diagnosticiranje temelji na klinični sliki in opisovanju pacienta. Najbolj pomembno pri zdravljenju je, da zmanjšamo bolečino ter simptome. Namen zaključnega dela je ugotoviti negovalne diagnoze pri pacientki in kako bolezen vpliva na življenje. Metodologija: Uporabili smo kvalitativno metodologijo raziskovanja ter delno strukturiran intervju. Vprašanja smo osnovali na podlagi 14. življenjskih aktivnostih konceptualnega modela Virginie Henderson in dodatnih aktivnostih značilnih za bolezen. Vprašanja so odprtega tipa in se navezujejo na značilnosti bolezni. Rezultati: V načrtu zdravstvene nege smo izpostavili devet negovalnih diagnoz. Ob pojavu simptomov obolenja je pacientka čutila samo bolečino in utrujenost, čez leta so se začeli simptomi slabšati. V zadnjih letih je začela opažati težave z okornostjo, motnjami spanja, vnetje ustne sluznice, vnetje mehurja ter težave s koncentracijo. Diskusija in zaključek: Fibromialgija ima velik vpliv na kakovost življenja. Paciente čaka dolga pot do postavitve diagnoze, nato pa ni možnosti popolne ozdravitve. Temu bi lahko rekli začaran krog. Pacienti potrebujejo okoli sebe ljudi, ki jih bodo razumeli in podprli, saj je spopadanje z boleznijo tako lažje.
Ključne besede: kronično obolenje, bolečina, zdravstvena nega, kakovost življenja
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 407; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (854,01 KB)

3.
Vloga kronično bolnega pacienta pri obvladovanju kroničnega obolenja
Tanja Kukovec, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V magistrskem delu je opisana vloga kronično bolnega pacienta pri obvladovanju kroničnega obolenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv kroničnih bolezni na kakovost življenja pacientov s kronično boleznijo. Metode: Uporabili smo opisno deskriptivno metodo zbiranja podatkov, s pregledom domače in tuje literature ter s povzemanjem rezultatov in spoznanj tujih in domačih avtorjev. Kvantitativno metodo raziskovanja smo uporabili za izvedbo ankete med pacienti, ki so na dan raziskave bili obravnavani v dveh internističnih specialističnih ambulantah v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Rezultati: Rezultati so pokazali, da večina preiskovancev svoje zdravje ocenjuje kot dobro (41,5%), sledijo preiskovanci, ki ocenjujejo svoje zdravje kot zadovoljivo (35,8%). Ostali preiskovanci menijo, da je njihovo zdravje zelo dobro (11,3%) ali slabo (8,8%), le 4 preiskovanci ocenjujejo svoje zdravje kot odlično. Preiskovanci so v 70,4% izbrali odgovor, da je izboljšanje bolezni odvisno od njih samih. Zaključek: Iz raziskave smo ugotovili, da imajo preiskovanci s kroničnim obolenjem vpliv na svoje počutje, na vsakodnevne in telesne aktivnosti. Sami največ naredijo za svoje zdravje kljub kroničnim obolenjem.
Ključne besede: kronično obolenje, kakovost, telesna aktivnost, samopodoba, zdravje
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 660; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (977,40 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici