| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Molekularna in fenotipska karakterizacija stafilokokov, izoliranih iz kroničnih ran
Matija Primec, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: Staphylococcus aureus, kronične rane, kolonizacija, biofilm, enterotoksini, spa tipizacija
Objavljeno: 27.11.2020; Ogledov: 130; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

2.
Vloga medicinske sestre v obravnavi bolečine pri starostniku s kronično rano
Nives Klemenčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Bolečina je individualna ter jo vsak posameznik doživlja in izraža na svoj način. Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo medicinske sestre v obravnavi bolečine pri starostniku s kronično rano. Pomembno je, da vsaka medicinska sestra prepozna in ocenjuje bolečino. Bolečino je treba lajšati s farmakološkimi sredstvi, z nefarmakološkimi metodami ali kombinacijo obeh.
Ključne besede: bolečina, medicinska sestra, lajšanje bolečine, kronična rana, oskrba kronične rane, starostnik, zdravstvena nega.  
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 1326; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
DOLOČANJE LOKALNE GENSKE EKSPRESIJE V POSTOPKU CELJENJA RAN
Barbara Grabrovec, 2016, diplomsko delo

Opis: Nekatere rane, definirane kot kronične rane, se v daljšem časovnem obdobju ne zacelijo. Njihovo celjenje je ustavljeno v vnetni fazi, na kar vpliva več dejavnikov, na primer slaba cirkulacija krvi, visoka starost, težave s premikanjem, razne bolezni, ki zavirajo delovanjo imunskega sistema. V kroničnih ranah se veliko bolj kot v akutnih izražajo vnetni citokini, ki poskušajo odpraviti intenzivno vnetje v rani. Med temi citokini so: interlevkini (IL), interferoni in tumor zavirajoči faktor (TNF). Vrednotenje celjenja rane je bilo do sedaj omejeno bodisi na presojo zdravnika ali pa na merjenje kvalitativnih podatkov o celjenju, medtem ko so poskusi določanja poteka celjenja na kvantitativen, napovedno veliko boljši, način, še v povojih. V diplomskem delu smo se zato lotili vrednotenja celjenja prav na tej osnovi, torej poiskati kvantitativno merljive količine, ki jih lahko povežemo s celjenjem. Osredotočili smo na analizo izražanja vnetnih in imunskih genov: IL4, IL5, IL8, IL10 in CSF2 v kronični diabetični razjedi, kot modelni rani. Rezultati so pokazali, da se vsi geni najbolj izražajo na robovih rane in vedno manj proti sredini. To nakazuje na smer celjenja rane, in sicer od njenega roba proti sredini, kar je v skladu tudi s siceršnjimi opazovanju celjenja. Rezultati so zelo vzpodbudni in so osnova za nadaljnje preiskovanje omenjenega pristopa kot možnega modernega protokola za oceno celjenja ran.
Ključne besede: celjenje ran, kronične rane, vnetje, citokini, vnetni in imunski geni
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 907; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

4.
VPLIV KRONIČNE RANE NA KAKOVOST ŽIVLJENJA
Irena Podgrajšek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene rane, ki so neizogiben del našega življenja. Opisani so etiologija in tipi ran, proces in motnje celjenja ter vplivi na celjenje. Pri oskrbi kronične rane ima pomembno vlogo tudi patronažna medicinska sestra, ki pomembno vpliva na izboljšanje kakovosti življenja v zdravstveni negi pacienta z ranami. Celjenje kroničnih ran in spremenjena samopodoba posežeta v dotedanjo kakovost posameznikovega življenja, saj se posameznik le stežka privadi na spremembe v svoji samopodobi. Pogosto je potrebno spremeniti življenjski stil, navade in se prilagoditi, pri tem pa pacient s kronično rano potrebuje čas, pa tudi strpnost in spodbudo okolja. V empiričnem delu je uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja, s pomočjo katere smo ocenjevali vpliv kronične rane na kakovost življenja. V raziskavo je bilo vključenih 30 pacientov s kroničnimi ranami na terenu. Rezultati raziskave so pokazali, da kronična rana vpliva na kakovost življenja. Največji oviri pri vsakdanjih aktivnostih sta bolečina in neprijeten vonj, anketiranci pa so najpogosteje ovirani pri kopanju in umivanju, gibanju, socialnih stikih, rekreaciji in športu. Pri tem potrebujejo pomoč, katero jim nudijo svojci. Pogosto so prisotni občutki razdražljivosti, negotovosti, jeze. Anketiranci menijo, da se najdlje celi golenja razjeda, v povprečju 12 mesecev in več.
Ključne besede: kronične rane, kakovost življenja, zdravstvena nega, zdravljenje, patronažna medicinska sestra
Objavljeno: 11.06.2012; Ogledov: 3814; Prenosov: 730
.pdf Celotno besedilo (443,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici