1. Izkušnje pacientov s kronično nenalezljivo boleznijo z vnaprej pripravljenim načrtom paliativne oskrbeAlina Hojnik, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo veliko breme sodobnega sveta, zato je pomembno delovanje v korist posameznika in lajšanje njegovih simptomov. Namen vnaprej pripravljenega načrta paliativne oskrbe zagotavlja posameznikom celovito in usklajeno oskrbo v zadnjih fazah njihovega življenja. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati izkušnje pacientov s kronično nenalezljivo boleznijo z vnaprej pripravljenim načrtom paliativne oskrbe.
Metode: Izvedli smo sistematičen pregled literature, pri katerem smo uporabili opisno metodo dela, metodo kompilacije, metodo analize in sinteze. Za iskanje literature smo uporabili iskalni niz. Uporabljen je bil za iskanje v mednarodnih elektronskih bazah: CINAHL, PubMed in Science-Direct. Potek iskanja in pregleda smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA, identificirane raziskave smo prikazali v tabeli sinteze, hkrati pa izvedli vsebinsko analizo.
Rezultati: Izmed 896 identificiranih zadetkov smo jih v vsebinsko analizo vključili 10. Na podlagi analize smo identificirali šest ključnih podkategorij: 1) Prednosti vnaprejšnjega načrtovanja paliativne oskrbe; 2) Vpliv na kakovost oskrbe in zdravstvene izide; 3) Čustvene in psihološke prednosti; 4) Avtonomija pacienta; 5) Komunikacija in sprejemanje odločitev in 6) Ovire za učinkovito izvajanje vnaprejšnjega načrta paliativne oskrbe, ki smo jih oblikovali v glavno kategorijo, imenovano »Izkušnje pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo z vnaprej pripravljenim načrtom paliativne oskrbe«.
Razprava in zaključek: Z raziskavo smo dobili prednosti in koristi ter razloge za nezainteresiranost v sodelovanju izvajanja načrta paliativne oskrbe.
Ključne besede: kronične nenalezljive bolezni, paliativna oskrba, vnaprej pripravljen načrt paliativne oskrbe
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 43
 Celotno besedilo (975,38 KB) |
2. Uporaba brezšivne skrbi pri pacientih s pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimiSabina Repec, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Brezšivna skrb je na posameznika usmerjen proces, katere glavni namen je preverjanje skladnosti predpisane farmakološke terapije s ciljem zmanjšanja napak, ki se pojavljajo v povezavi s farmakološko terapijo. Gre za proces, ki zahteva multidisciplinarno sodelovanje strokovnjakov na različnih ravneh zdravstvenega varstva.
Metode: V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo analize in sinteze virov, pridobljenih s pomočjo domače in tuje znanstvene ter strokovne literature. V empiričnem delu magistrskega dela smo izvedli intervjuje s kliničnimi farmacevti v izbrani bolnišnični instituciji, kot instrument raziskovanja pa smo uporabili pol strukturiran intervju.
Rezultati: Na podlagi analize in sinteze virov ter izvedenih intervjujev smo ugotovili, da brezšivna skrb pomembno vpliva na varnost in kakovost obravnave hospitaliziranih pacientov s pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi in da imajo intervjuvanci dobro percepcijo glede implementacije brezšivne skrbi v prakso.
Razprava in zaključek: Brezšivna skrb pomembno vpliva na zmanjševanje napak, ki se pojavljajo v povezavi s farmakološko terapijo v praksi in so pogostejše, kot si predstavljamo. Posledično lahko izpostavimo prednosti tako za posameznika kot javno-zdravstveni sistem.
Ključne besede: Brezšivna skrb, pacient, kronične nenalezljive bolezni, usklajevanje zdravljenja z zdravili, klinični farmacevt.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 278; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,31 MB) |
3. Pomen preventive v skrbi za zdravjeNataša Kavaš, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Zaključno delo se osredotoča na ozaveščenost prebivalcev občine Odranci glede preprečevanja nastanka kroničnih nenalezljivih bolezni ter na njihovo poznavanje in upoštevanje smernic zdravega življenjskega sloga.
Metode: Raziskava vključuje analizo znanstvene literature; ankete, ki so se razdelile med 200 občanov, starejših od 15 let, ter analizo stanja na področju dejavnikov tveganja in smernic zdravega življenjskega sloga.
Rezultati: Prebivalci so v povprečju dobro ozaveščeni o dejavnikih tveganja za nastanek kroničnih bolezni ter o smernicah zdravega življenjskega sloga. Kljub temu je le malo redno fizično aktivnih, čeprav se več kot polovica prebivalcev zdravo prehranjuje. Meritve zdravstvenih parametrov se redko izvajajo.
Razprava: Večina prebivalcev se zaveda dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, pri ozaveščenosti o zdravem življenjskem slogu ter upoštevanju le-tega obstajajo razlike med starostnimi skupinami ter spolom. Občani so mnenja, da bi občina Odranci lahko storila več za izboljšanje zdravja s spodbujanjem rekreacije, izobraževanjem in izgradnjo novih zdravstvenih objektov.
Zaključek: Obstaja potreba po izobraževanju, spodbujanju zdravega življenjskega sloga ter boljši izrabi resursov za promocijo zdravja v občini Odranci. Posledično bi se tako lahko izboljšalo zdravje prebivalcev ter zmanjšalo breme kroničnih nenalezljivih bolezni. S temi ugotovitvami se odpirajo nova vprašanja in poudarja pomembnost raziskave za stroko, klinično okolje in širšo javnost.
Ključne besede: ozaveščenost, zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 272; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,94 MB) |
4. Opolnomočenje pacienta – pomemben element obvladovanja kroničnih nenalezljivih bolezniPetra Krčovnik, 2020, magistrsko delo Opis: Uvod: Stopnja opolnomočenosti vpliva na število kroničnih nenalezljivih bolezni in je povezana z determinantami zdravja. Namen magistrskega dela je bil raziskati stopnjo opolnomočenosti kroničnih pacientov ter povezanost med determinantami zdravja in opolnomočenostjo.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje stopnje opolnomočenosti sta bila uporabljena validirana anketna vprašalnika. Raziskava je potekala v treh ambulantah družinske medicine in eni ambulanti splošne medicine, sodelovalo je 201 anketirancev z vsaj eno kronično nenalezljivo boleznijo. Podatki so bili statistično obdelani s programom SPSS, za preverjanje hipotez sta bila uporabljena Kruskal-Wallis H test in Mann-Whitney U test.
Rezultati: Stopnja opolnomočenosti anketirancev je visoka (M = 74,72; SD = 20,05). Sodelujoči dosegajo na vseh dimenzijah opolnomočenja povprečno visoko stopnjo opolnomočenosti ter so zadostno aktivni v skrbi za svoje zdravje. Obstajajo statistično pomembne razlike v opolnomočenosti glede na stopnjo izobrazbe (χ2(2) = 44,091; p < 0,001) in starost (χ2(2) = 25,718; p < 0,001), medtem ko glede na spol ni bilo ugotoviti statistično pomembnih razlik (U = 4867,500; p = 0,658) v stopnji opolnomočenosti.
Razprava in sklep: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se večina anketirancev sooča z multimorbidnostjo. Za dvig stopnje opolnomočenosti je nujno prepoznavanje dejavnikov opolnomočenja, aktivna vključitev pacienta v zdravstveno obravnavo ter pogostejša udeležba v ambulanti družinske medicine. V teoriji še vedno opolnomočenje težko opredelimo, v empiričnem pristopu pa ne obstaja enotno merilo za oceno opolnomočenosti kroničnih pacientov, zato so potrebne nadaljnje študije ter izvedba intervencij za izboljšanje stopnje opolnomočenosti in dvig kakovosti življenja kroničnih pacientov.
Ključne besede: Kronične nenalezljive bolezni, opolnomočenje, zdravstvena nega, merjenje opolnomočenja, samooskrba.
Objavljeno v DKUM: 02.02.2021; Ogledov: 1404; Prenosov: 205
Celotno besedilo (617,89 KB) |
5. Model procesa samooskrbe pacientaMarija Milavec Kapun, 2020, doktorska disertacija Opis: Z demografskimi spremembami in z naraščanjem obolevnosti se spreminja vloga pacienta v sodobnem zdravstvu. Izpostavlja se njegova aktivna vloga, predvsem v primeru prisotnosti kroničnih nenalezljivih boleznih, ki so vedno pogosteje prisotne med odraslimi prebivalci razvitega sveta, še posebej med starostniki. To pomeni naraščajoče breme za zdravstvo, slabšo kakovost življenja in večjo odvisnost pacienta pri vsakodnevnih opravilih. Zato je pomembno, da zna pacient kar najbolje skrbeti zase v času zdravja in bolezni. Namen doktorske disertacije je oblikovati model procesa samooskrbe pacienta, ga smiselno umestiti v širši kontekst strokovne obravnave pacienta s posebno pozornostjo na prepletanju s procesi v zdravstvu in vključevanju v njih. Za uspešno implementacijo procesa je treba identificirati ključne elemente tega procesa in opredeliti strokovno podporo. Uporabljen je bil pristop akcijske znanosti, ki je za doseganje ciljev doktorske disertacije vključeval metode, kot so prenos konteksta, analiza konteksta, metoda modeliranja procesov in gradnja odločitvenega modela. Oblikovan je bil model procesa samooskrbe pacienta s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Ključni element procesa samooskrbe je odločanje pacienta glede ukrepov v podporo zdravju. Informacijska podpora odločanju temelji na večparametrskem pristopu, kar zagotavlja transparentno in pravočasno ukrepanje pacienta v primeru slabšanja bolezenske simptomatike. Model procesa samooskrbe je smiselno umeščen v oblikovan ekosistem pacienta v domačem okolju, ki poudarja, da morajo vključeni strokovnjaki zagotavljati dinamično ravnovesje. Narejena je bila kontekstualna opredelitev koncepta samooskrbe, ki je prilagojena slovenskemu okolju. Samooskrba pacienta s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi je ključen del celostne oskrbe teh pacientov. Model procesa samooskrbe teh pacientov do sedaj ni bil identificiran, zato njegova opredelitev predstavlja pomemben doprinos k znanosti. Z identifikacijo bistvenih elementov tega procesa in z njegovim vključevanjem v procese zdravstvene obravnave pacienta lahko zagotovimo, da bo strokovna podpora pri samooskrbi zagotavljala dinamično ravnovesje pacientovega ekosistema. Informacijska podpora pri odločanju zagotavlja transparentno sprejemanje odločitev. Pacient s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi se mora pravočasno odločati glede posameznih vidikov zdravja in iskanja strokovne pomoči. S tem se lahko dosega optimalno raven zdravja in dobrega počutja. Opredelitev koncepta samooskrbe bo lahko slovenske raziskovalce spodbudila k večjemu raziskovanju elementov samooskrbe pacienta in oblikovanju učinkovitih strokovnih intervencij. Oblikovani proces samooskrbe z vsemi bistvenimi elementi je lahko podprt z digitalno tehnologijo in mora postati pomemben del zdravstvenega sistema.
Ključne besede: Pacient v domačem okolju, dolgotrajna oskrba, zdravstvena nega kronične nenalezljive bolezni, odločanje
Objavljeno v DKUM: 27.08.2020; Ogledov: 2164; Prenosov: 381
Celotno besedilo (4,98 MB) |
6. Najpogostejše ovire s katerimi se srečujejo medicinske sestre v paliativni oskrbiViktorija Hauptman, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Paliativna oskrba je celostna oskrba pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo, ki se osredotoča na obvladovanje bolečine in drugih spremljajočih motečih simptomov ter lajšanje psihičnih, socialnih in duhovnih težav pacienta in njegovih svojcev. Namen zaključnega dela je s sistematičnim pregledom in analizo literature raziskati ovire ter težave, s katerimi se srečujejo medicinske sestre ob obravnavi posameznikov v paliativni oskrbi.
Metodologija: Uporabljen je bil sistematični pregled literature. V pregled so bile vključene naslednje baze: Cobbiss, PubMed, CINAHL in ScienceDirect.. Iskanje literature je potekalo od decembra 2017 do junija 2018. Iz iskalnega nabora 1467 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 14 člankov. Izvedena je bila vsebinska analiza člankov.
Rezultati: Ugotovljenih je bilo veliko ovir za vključitev paliativne oskrbe katere smo združili v podteme in v tri glavne teme: ovire s strani medicinskih sester, ovire s strani pacienta in ovire v komunikaciji. Ovire, ki se pojavljajo v domeni medicinskih sester ter tudi pacientov in svojcev, so predvsem strah, ne sprejemanje in neznanje oziroma nepoznavanje paliativne oskrbe. V temi komunikacija pa se pojavijo logistične in kulturne ovire ter prav tako strah.
Diskusija in zaključek: Zgodnjo vključitev paliativne oskrbe zavira mnogo dejavnikov, pa vendar je možno vzroke odpravit. Potrebno je izobraževanje medicinskih sester na področju paliativne oskrbe in tudi komunikacije s pacientom in svojcem ter tudi izobraževanje laične populacije za lažje sprejemanje pomoči v obliki paliativne oskrbe.
Ključne besede: paliativna zdravstvena nega in oskrba, medicinska sestra, bariere, kronične nenalezljive bolezni, komunikacija, izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 15.10.2019; Ogledov: 2160; Prenosov: 605
Celotno besedilo (456,67 KB) |
7. Prehranjevalne navade ter socioekonomski status lahko vplivajo na zdravje študentske populacijeHelena Blažinčić, 2017, magistrsko delo Opis: Uvod: Adolescenca je obdobje razvoja in rasti človeka, mladost pa je dinamično življenjsko obdobje. To dinamično obdobje prizadeva vse segmente življenja, tudi skrb za zdravje. Prehranjevalne navade, kajenje, pitje alkohola, gibanje in debelost so v veliki meri povezani z zdravstvenimi rezultati v prihodnosti, če pride do nezaželenih zdravstvenih vedenj. Namen raziskave je bil ugotoviti prevalenco dejavnikov tveganja za pojav nenalezljivih kroničnih bolezni med študenti, in sicer: bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, kroničnih bolezni dihal, raka, ciroze jeter, bolezni kosti in sklepov, bolezni ustne votline, povišanega krvnega tlaka. V raziskavi je sodelovalo 160 anketirancev.
Metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Predstavili smo povezanost določenih spremenljivk pri dveh skupinah študentov. Za raziskavo smo prilagodili anketni vprašalnik, povzet po projektu CINDI: »Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012« (Nacionalni inštitut za javno zdravje Slovenija). Z anketo smo zbrali podatke med študenti študijskega programa 1. stopnje Zdravstvena nega Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru v Sloveniji in študenti študijskega programa 1. stopnje Zdravstvena nega Univerze uporabnih znanosti Savonia na Finskem. Vse podatke smo statistično obdelali s programoma Excel in Statistical Package for the Social Sciences (SPSS). Za potrjevanje hipotez smo uporabili test hi-kvadrat.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da obstaja razlika med anketiranima skupinama in njihovim zdravstvenim vedenjem. Slovenski študenti so bolj izpostavljeni kajenju, se bolj nezdravo prehranjujejo, pijejo več alkohola in so manj telesno dejavni.
Razprava in zaključek: Na podlagi rezultatov raziskave smo izdelali predlog za preventivne ukrepe s področja javnega zdravja in zdravstvene zaščite študentov. V procesu kreiranja zdravstvene politike naj bi bili študenti tisti, ki bi dali predloge iz svoje perspektive. Slovenija naj bi sprejela zdravstveno politiko s področja javnega zdravja, ki poroča o pozitivnih rezultatih.
Ključne besede: študentska populacija, prehranjevalne navade, socioekonomski status, dejavniki tveganja za zdravje, nenalezljive bolezni, kronične bolezni
Objavljeno v DKUM: 15.11.2017; Ogledov: 2931; Prenosov: 225
Celotno besedilo (1,61 MB) |
8. Življenjski slog in prisotnost kroničnih nenalezljivih bolezniPetra Krčovnik, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo velik problem po svetu in v Sloveniji. Vplivajo na umrljivost prebivalstva, zato bo situacija ob neukrepanju postala neobvladljiva. Z raziskavo smo želeli ugotoviti pojavnost kroničnih obolenj ter upoštevanje smernic zdravega življenjskega sloga sodelujočih.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. V raziskavi so sodelovali anketirani stari med 18 in 65 let. Rezultate raziskave smo statistično obdelali z Microsoft Office Wordom in SPSS-om 20.0.
Rezultati: Ugotovili smo, da so največja odstopanja glede upoštevanja priporočil zdravega življenjskega sloga v uživanju zajtrka, rib, ocvrtih jedi, sladkarij in slaščic ter previsoki telesni teži. Med prekomerno prehranjenimi je 57,6 % in med tistimi, ki imajo debelost 1. stopnje 66,6 % anketirancev z eno ali več kroničnimi obolenji. Ugotovili smo, da je 40,5 % anketirancev izpostavljenih negativnemu stresu vsak dan ali pogosto. Kronične nenalezljive bolezni so prisotne pri 49,4 % anketiranih, 14,6 % sodelujočih ima dve ali več kroničnih obolenj.
Diskusija in zaključek: Število obolelih s kroničnimi obolenji se znatno povečuje, vendar se ljudje tega še premalo zavedajo, tudi tisti, pri katerih je zdravje že ogroženo. Ljudje bi z opustitvijo nezdravega sloga življenja pripomogli k manjši izpostavljenosti dejavnikom tveganja za razvoj kroničnih obolenj ter boljšemu počutju.
Ključne besede: Zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, odrasli, zdravstveno varstvo.
Objavljeno v DKUM: 13.09.2017; Ogledov: 2055; Prenosov: 379
Celotno besedilo (935,48 KB) |
9. OBRAVNAVA PACIENTA Z OSTEOPOROZO V REFERENČNI AMBULANTITina Murko, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je pogosto prikrita bolezen, saj po večini ne kaže nobenih znakov, dokler ne pride do zloma. Prizadene področje okostja, kjer se zmanjšuje količina kostne gostote, medtem ko se veča nevarnost za zlome. Večina ljudi še vedno ni dovolj seznanjena s samim obolenjem, kar se kaže v porastu osteoporoznih zlomov po vsem svetu. V namen poučevanja in seznanitve pacientov s kronično nenalezljivimi boleznimi so v Sloveniji uvedli referenčne ambulante, v katerih diplomirana medicinska sestra deluje zdravstvenovzgojno. Namen diplomskega dela je bil predstaviti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi pacienta z osteoporozo v referenčni ambulanti ter z raziskavo ugotoviti osveščenost pacientov o osteoporozi ter njihovo zadovoljstvo s potekom dela v referenčni ambulanti.
Metodologija raziskovanja: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za pridobitev podatkov smo izdelali anketni vprašalnik, ki je zajemal 17 vprašanj, od tega 2 vprašanji polodprtega, 3 odprtega in 12 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 30 oseb z osteoporozo, ki so bile obravnavane v referenčni ambulanti.
Rezultati raziskave: Analiza raziskave je pokazala dobro osveščenost anketiranih o osteoporozi, saj jih je 90 odstotkov dovolj poučenih o svoji bolezni. Vsi anketiranci so seznanjeni z osteoporozo in tudi upoštevajo ukrepe za preprečevanje napredovanja osteoporoze. 80 odstotkov anketiranih je zelo zadovoljnih z obravnavo in s svetovanjem diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti.
Sklep: V namen obveščanja in preventive osteoporoze ter vodenja kronično nenalezljivih bolezni so v Sloveniji pričele delovati referenčne ambulante. Ambulanta družinske medicine je tako pridobila dodatnega člana zdravstvenega tima. Diplomirane medicinske sestre, ki so ustrezno usposobljene z izobraževanji, paciente vodijo in jih s svetovanjem ustrezno usmerjajo v procesu zdravljenja. Za učinkovit proces zdravljenja je potrebno tesno sodelovanje pacienta, diplomirane medicinske sestre in zdravnika.
Ključne besede: osteoporoza, referenčna ambulanta, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 2908; Prenosov: 450
Celotno besedilo (1,27 MB) |
10. SPREMLJANJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA STAROSTNIKOV V SLOVENIJI S POMOČJO SEKUNDARNE ANALIZE PODATKOVMarjeta Oplot, 2016, magistrsko delo Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opisali starost in staranje, zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni, kakovost življenja starostnikov vključno z njihovimi vrednotami in doživljanjem sreče, starosti prijaznim okoljem, zdravstvenim varstvom starostnikov in njihovim premoženjskim stanjem.
Metodologija raziskovanja. Uporabili smo podatke iz raziskave Easy SHARE (Survey of health, Agening and Retirement in Europe), katere raziskovalni vzorec je zajemal starostnike stare nad 65 let v Sloveniji in drugih sodelujočih državah. Anketiranje je bilo opravljeno v letih od 2004 do 2011.
Rezultati raziskave. Iz raziskave izhaja, da so imeli višjo povprečno samooceno zdravstvenega stanja, kot starostniki iz Slovenije, starostniki iz Nizozemske, Češke, Poljske, Madžarske, Portugalske in Estonije. Kakovost življenja starostnikov iz Slovenije se izraža z večjim zadovoljstvom glede kontrole, samostojnosti, veselja do življenja in samouresničitve, čeprav ni opaziti velikih odstopanj med slovenskimi starostniki in starostniki iz ostalih sodelujočih držav. Fizična aktivnost starostnikov je nezadostna, vendar nekoliko boljša v Sloveniji kot v ostalih sodelujočih državah. Večina starostnikov ima prekomerno telesno težo, kar je za Slovenijo še nekoliko bolj značilno, iz česar sklepamo, da imajo ti starostniki višjo stopnjo tveganja, da zbolijo za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Ugotovili smo, da so starostniki z večjim številom kroničnih bolezni pogosteje nagnjeni k depresiji, s tem da je ta povezanost pri starostnikih iz ostalih držav nekoliko višja. Prav tako imajo starostniki z večjim številom kroničnih bolezni nižjo kakovost življenja, pri kadilcih pa ni zaznati večjega števila kroničnih bolezni.
Sklep. Z zagotovitvijo ustreznih pogojev kakovosti življenja, ustreznega zdravstvenega varstva, ekonomske blaginje, socialne vključenosti in zdravstvene vzgoje se bo že v ranih zametkih za vse ljudi enako zagotovo zmanjšala pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni in depresija ter s tem tvegan slog življenja, med drugim pa se bo podaljšala kakovost življenja starostnikov kljub njihovim morebitnim funkcionalnim omejitvam. Vendar je za to potrebno še veliko dela s strani oblikovanja državnih politik in zdravstvenih sistemov ter resorjev po vsem svetu.
Ključne besede: kakovost življenja, starostniki, zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni, zdravstveno varstvo starostnikov, starosti prijazno okolje, upokojevanje.
Objavljeno v DKUM: 21.03.2016; Ogledov: 2259; Prenosov: 386
Celotno besedilo (1,14 MB) |
