SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Zdravstvena vzgoja kroničnega pacienta v splošni ambulanti
Silva Smogavec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja pomen zdravstvenovzgojnega dela medicinske sestre pri pacientih s kroničnimi nenalezljivimi obolenji v splošni ambulanti. Zdravstvena vzgoja ima pomembno vlogo pri zdravljenju kroničnih pacientov, saj bistveno pripomore k boljši kakovosti njihovega življenja. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljene najpogostejše kronične nenalezljive bolezni ter dejavniki tveganja, ki pospešujejo razvoj in poslabšanje teh bolezni. Poleg tega je izpostavljena splošna ambulanta in naloge medicinske sestre v splošni ambulanti. Poseben poudarek pa je namenjen zdravstvenovzgojnim aktivnostim kroničnega pacienta za zdrav življenjski slog. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med pacienti, ki so obiskali splošna ambulanto v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica. Z raziskavo smo ugotavljali seznanjenost pacientov s svojo boleznijo ter z dejavniki tveganja, ki pospešujejo razvoj bolezni. Ugotavljali smo tudi, ali so pacienti spremenili svoj življenjski slog v prid zdravju. Ugotovili smo, da so kronični pacienti s svojo boleznijo ter z dejavniki tveganja, ki pospešujejo nastanek in razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni dovolj dobro seznanjeni, vendar je še vedno veliko pacientov, ki v prid zdravju ni spremenilo svojega življenjskega sloga
Ključne besede: kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, splošna ambulanta, medicinska sestra, kronični pacient, zdrav življenjski slog, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2878; Prenosov: 575
.pdf Polno besedilo (496,22 KB)

3.
Prehrana bolnikov s karcinomom prebavil
Jožica Krevh, 2011, diplomsko delo

Opis: Rak prebavil je skupina tumorjev, ki nastajajo na požiralniku, želodcu, debelem črevesu, danki, trebušni slinavki, v jetrih in žolčniku. Prognoze zdravljenja so spremenljive in so odvisne od specifičnosti vrste raka. Na razvoj in potek bolezni vplivata tudi prehrana in življenjski slog. Pri bolnikih z rakom prebavil sta pogosti podhranjenost in kaheksija, posebej v času zdravljenja z agresivnimi oblikami (kemoterapija, obsevanje). Individualna prehranska obravnava bolnika z rakom in prehranska intervencija sta pomembni za zmanjšanje in nadaljnje izgubljanje telesne celične mase. Predstaviti pomen pravilnega prehranjevanja bolnikov s karcinomom prebavil in pokazati v kolikšni meri sta soodvisna uspešnost okrevanja in način prehranjevanja med in po bolezni. Hkrati je namen tudi z raziskavo ugotoviti seznanjenost in informiranost bolnikov o uživanju zdrave prehrane in kaloričnih napitkov po operaciji in vlogo zdravstvenega osebja pri tem. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo analize literature. Za zbiranje, analizo ter interpretacijo podatkov v raziskovalnem procesu smo uporabili anketni vprašalnik, ki zajema vprašanja zaprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 40 bolnikov. Podatki raziskave kažejo, da so bolniki dobro informirani o pomenu in načinu zdravega prehranjevanja. Večina informacij je še vedno posredovana ustno. Pri osveščanju ima strokovno zdravstveno osebje v primerjavi z drugimi oblikami in možnostmi glavno in najpomembnejšo vlogo.
Ključne besede: kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, zdrava prehrana, prehranska priporočila, promocija zdravega načina prehranjevanja.
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 2099; Prenosov: 279
.pdf Polno besedilo (1,23 MB)

4.
Pomen osveščenosti staršev o preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni predšolskih otrok
Mateja Šalamun, 2011, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni predšolskih otrok je ena najpomembnejših nalog staršev in vzgojiteljev ter vseh, ki otrokom predstavljajo zgled. Pomembno je poznavanje teh bolezni, dejavnikov tveganja in njihovo preprečevanje. Ljudi je treba usmerjati v varovanje lastnega zdravja in krepitev navad, ki omogočajo zdrav način življenja. Že v mladih letih je treba otrokom te navade privzgojiti, saj se le na tak način lahko izognejo posledicam, ki jih lahko pustijo kronične nenalezljive bolezni. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili delno strukturiran anketni vprašalnik, ki je vseboval 14 vprašanj zaprtega tipa. Dobljene podatke smo analizirali ter jih statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in Microsoft Office Word za urejanje besedila. Vzorec raziskave je predstavljalo 30 naključno izbranih staršev. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali starši poznajo kronične nenalezljive bolezni otrok, dejavnike tveganja, ki do teh bolezni privedejo, in ali poznajo načine, s katerimi preprečujemo kronične nenalezljive bolezni. Rezultati: Ugotovili smo, da starši poznajo večino kronično nenalezljivih bolezni in dejavnike tveganja, ki do le-teh privedejo. Prav tako starši poznajo načine preprečevanja kroničnih nenalezljivih bolezni. Sklep: Na področju kroničnih nenalezljivih bolezni otrok in mladostnikov je najpomembnejša preventiva, saj je otroštvo tisti čas, ko so otroci najdojemljivejši za učenje in prevzemanje navad svojih staršev in vzgojiteljev. Pomembno je, da so družine seznanjene s poznavanjem in preprečevanjem kroničnih nenalezljivih bolezni. Osveščenost o zdravem slogu življenja in poznavanju tveganj, ki lahko privedejo do različnih bolezni, ima tako velik pomen v vzgoji otrok za zdrav način življenja.
Ključne besede: kronične nenalezljive bolezni, otroci, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja, vzgoja in izobraževanje.
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 1923; Prenosov: 155
.pdf Polno besedilo (593,93 KB)

5.
ZDRAVSTVENO-VZGOJNO DELO V REFERENČNI AMBULANTI
Denis Kozar, 2012, diplomsko delo

Opis: V referenčni ambulanti se obravnavajo pacienti s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Med nje spadajo astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak in druge. To so bolezni, ki močno vplivajo na življenje človeka in je pri vsakem posamezniku drugačna ter tudi drugače sprejeta. Diplomirana medicinska sestra s svojim delom in strokovnim znanjem pa ima pri obravnavi takšnega pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo nepogrešljivo vlogo.
Ključne besede: referenčna ambulanta, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, zdrav življenjski slog, pacient, diplomirana medicinska sestra
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 3090; Prenosov: 836
.pdf Polno besedilo (626,31 KB)

6.
Diplomirana medicinska sestra v referenčni ambulanti
Tina Jager, 2014, diplomsko delo

Opis: Referenčne ambulante so ambulante družinske medicine, kjer se je srednji medicinski sestri pridružila še diplomirana medicinska sestra, ki izvaja presejalne preglede srčno - žilnih bolezni, v skladu s protokoli odkriva in obravnava paciente s kroničnimi boleznimi, s poudarkom na promociji zdravja in zdravim življenjskim slogom. Za zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni, so zelo pomembni preventivni pregledi, ter svetovanje o le teh. V referenčni ambulanti ima diplomirana medicinska sestra pomembno vlogo pri preventivi in spremljanju urejene kronične bolezni.
Ključne besede: referenčna ambulanta, diplomirana medicinska sestra, pacient, kronične nenalezljive bolezni
Objavljeno: 13.06.2014; Ogledov: 1092; Prenosov: 549
.pdf Polno besedilo (857,50 KB)

7.
IZPOSTAVLJENOST ŠTUDENTOV DEJAVNIKOM TVEGANJA ZA NASTANEK KRONIČNIH NENALEZLJIVIH BOLEZNI
Janja Lorber, 2014, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V študentskih letih si izoblikujemo navade, ki nas bodo spremljale skozi celotno življenje. Izberemo si lahko svoj način življenja, ter ga popolnoma prilagodimo našim potrebam. Način življenja skozi otroštvo in mladostništvo, se namreč lahko odraža z boleznimi v starosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali so dejavniki tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni ter bolezni same, prisotne pri študentih Fakultete za zdravstvene vede. Metode: Raziskava temelji na deskriptivni in kvantitativni metodologiji dela. S pomočjo strokovne literature smo predstavili teoretična izhodišča. Kot raziskovalni instrument smo uporabili vprašalnik, ki je vseboval 27 vprašanj. Podatki so statistično obdelani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Excel, katerih rezultate smo prikazali v obliki grafov. Rezultati: Raziskava je pokazala, da imajo študentje pretežno dobre prehranjevalne navade in, da niso v veliki meri izpostavljeni dejavnikom tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, ampak se srečujejo s težavami v počutju. Kronične nenalezljive bolezni so bile prisotne pri 12 % anketiranih, pri več kot tretjini anketiranih, pa imajo kronična nenalezljiva obolenja ožji družinski člani. Sklep: Pomembno je, da skrbimo za zdravje takrat kadar smo zdravi, to pomeni takrat, ko lahko še sami v veliki meri veliko storimo zase. Prav tako je ključnega pomena to, da poznamo dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, ter da prepoznamo tvegana vedenja, saj so kronične nenalezljive bolezni v porastu.
Ključne besede: Ključne besede Kronične nenalezljive bolezni, študentje, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 02.02.2015; Ogledov: 751; Prenosov: 128
.pdf Polno besedilo (932,01 KB)

8.
VPLIV IZBRANIH DEJAVNIKOV TVEGANJA IN DELOVNEGA OKOLJA NA ZDRAVJE DELAVCEV V DESETLETNEM OBDOBJU
Jelka Tarkuš, 2015, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Preventivni zdravstveni pregledi delavcev se opravljajo skladno z zdravstveno oceno tveganja in pripomorejo k doseganju zdravja delavcev. Delavci pri obdobnem zdravniškem pregledu opravijo zdravniški pregled, ki vključuje laboratorijski pregled krvi, pregled vida na aparatu, EKG, spirometrijo, vestibulogram, preiskavo sluha in izračun izgube sluha po Fowler lestvici, antopometrijo in anamezo ter pregled pri zdravniku specialistu medicine dela, prometa in športa. Namen raziskave je bil ugotoviti pojavnost dejavnikov tveganja za zdravje delavcev. Metodologija: Uporabili smo retrospektivno raziskavo na podlagi podatkov iz zdravstvene dokumentacije. Pridobljene podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS 21.0 Uporabili smo Wilcoxonov test odvisnih vzorcev, s katerim smo primerjali rezultate med letoma 2003 in 2013 na vzorcu podatkov iz preventivnih zdravstvenih kartonov delavcev. V raziskavo je bilo zajetih 100 delavcev. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 82 % delavcev moškega spola v starosti od 35 do 54 let in kar 49 % zaposlenih v raziskanem podjetju več kot 20 let. Ugotovljeno je bilo, da so delavci izpostavljeni dejavnikov tveganja. Vodilni dejavnik tveganja je večanje indeksa telesne mase, ki se je v desetletnem obdobju povečal pri 26 % delavcev in prešel v območje debelosti. Povečanje telesne teže poleg drugih negativnih dejavnikov za zdravje, kot sta kajenje, uživanje alkoholnih pijač ter telesna nedejavnost, predstavljajo nevarnost za pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni. Poglavitni dejavnik tveganja iz delovnega okolja raziskovanega podjetja je hrup, vendar se delavcem ob uporabi zaščitnih sredstev za sluh izguba sluha statistično pomembno ne povečuje. Zdravniški pregledi se opravljajo skladno z zdravstveno oceno, tako da so delavci ozaveščeni o svojem zdravstvenem stanju, prav tako je s strani delodajalca poskrbljeno, da zaposlene motivira in usmerja programe promocije zdravja pri delu. Sklep: Zdravstveni pregledi delavcev se opravljajo z namenom, da delavci sami spoznajo pomen zdravega načina življenja in so ozaveščeni, kako zmanjšati negativne dejavnike in prevzamejo odgovornost za svoje zdravje.
Ključne besede: Ključne besede: delavci, delovno okolje, dejavniki tveganja za zdravje, kronične nenalezljive bolezni.
Objavljeno: 13.07.2015; Ogledov: 501; Prenosov: 156
.pdf Polno besedilo (1,29 MB)

9.
SPREMLJANJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA STAROSTNIKOV V SLOVENIJI S POMOČJO SEKUNDARNE ANALIZE PODATKOV
Marjeta Oplot, 2016, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opisali starost in staranje, zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni, kakovost življenja starostnikov vključno z njihovimi vrednotami in doživljanjem sreče, starosti prijaznim okoljem, zdravstvenim varstvom starostnikov in njihovim premoženjskim stanjem. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo podatke iz raziskave Easy SHARE (Survey of health, Agening and Retirement in Europe), katere raziskovalni vzorec je zajemal starostnike stare nad 65 let v Sloveniji in drugih sodelujočih državah. Anketiranje je bilo opravljeno v letih od 2004 do 2011. Rezultati raziskave. Iz raziskave izhaja, da so imeli višjo povprečno samooceno zdravstvenega stanja, kot starostniki iz Slovenije, starostniki iz Nizozemske, Češke, Poljske, Madžarske, Portugalske in Estonije. Kakovost življenja starostnikov iz Slovenije se izraža z večjim zadovoljstvom glede kontrole, samostojnosti, veselja do življenja in samouresničitve, čeprav ni opaziti velikih odstopanj med slovenskimi starostniki in starostniki iz ostalih sodelujočih držav. Fizična aktivnost starostnikov je nezadostna, vendar nekoliko boljša v Sloveniji kot v ostalih sodelujočih državah. Večina starostnikov ima prekomerno telesno težo, kar je za Slovenijo še nekoliko bolj značilno, iz česar sklepamo, da imajo ti starostniki višjo stopnjo tveganja, da zbolijo za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Ugotovili smo, da so starostniki z večjim številom kroničnih bolezni pogosteje nagnjeni k depresiji, s tem da je ta povezanost pri starostnikih iz ostalih držav nekoliko višja. Prav tako imajo starostniki z večjim številom kroničnih bolezni nižjo kakovost življenja, pri kadilcih pa ni zaznati večjega števila kroničnih bolezni. Sklep. Z zagotovitvijo ustreznih pogojev kakovosti življenja, ustreznega zdravstvenega varstva, ekonomske blaginje, socialne vključenosti in zdravstvene vzgoje se bo že v ranih zametkih za vse ljudi enako zagotovo zmanjšala pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni in depresija ter s tem tvegan slog življenja, med drugim pa se bo podaljšala kakovost življenja starostnikov kljub njihovim morebitnim funkcionalnim omejitvam. Vendar je za to potrebno še veliko dela s strani oblikovanja državnih politik in zdravstvenih sistemov ter resorjev po vsem svetu.
Ključne besede: kakovost življenja, starostniki, zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni, zdravstveno varstvo starostnikov, starosti prijazno okolje, upokojevanje.
Objavljeno: 21.03.2016; Ogledov: 582; Prenosov: 135
.pdf Polno besedilo (1,14 MB)

10.
OBRAVNAVA PACIENTA Z OSTEOPOROZO V REFERENČNI AMBULANTI
Tina Murko, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je pogosto prikrita bolezen, saj po večini ne kaže nobenih znakov, dokler ne pride do zloma. Prizadene področje okostja, kjer se zmanjšuje količina kostne gostote, medtem ko se veča nevarnost za zlome. Večina ljudi še vedno ni dovolj seznanjena s samim obolenjem, kar se kaže v porastu osteoporoznih zlomov po vsem svetu. V namen poučevanja in seznanitve pacientov s kronično nenalezljivimi boleznimi so v Sloveniji uvedli referenčne ambulante, v katerih diplomirana medicinska sestra deluje zdravstvenovzgojno. Namen diplomskega dela je bil predstaviti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi pacienta z osteoporozo v referenčni ambulanti ter z raziskavo ugotoviti osveščenost pacientov o osteoporozi ter njihovo zadovoljstvo s potekom dela v referenčni ambulanti. Metodologija raziskovanja: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za pridobitev podatkov smo izdelali anketni vprašalnik, ki je zajemal 17 vprašanj, od tega 2 vprašanji polodprtega, 3 odprtega in 12 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 30 oseb z osteoporozo, ki so bile obravnavane v referenčni ambulanti. Rezultati raziskave: Analiza raziskave je pokazala dobro osveščenost anketiranih o osteoporozi, saj jih je 90 odstotkov dovolj poučenih o svoji bolezni. Vsi anketiranci so seznanjeni z osteoporozo in tudi upoštevajo ukrepe za preprečevanje napredovanja osteoporoze. 80 odstotkov anketiranih je zelo zadovoljnih z obravnavo in s svetovanjem diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti. Sklep: V namen obveščanja in preventive osteoporoze ter vodenja kronično nenalezljivih bolezni so v Sloveniji pričele delovati referenčne ambulante. Ambulanta družinske medicine je tako pridobila dodatnega člana zdravstvenega tima. Diplomirane medicinske sestre, ki so ustrezno usposobljene z izobraževanji, paciente vodijo in jih s svetovanjem ustrezno usmerjajo v procesu zdravljenja. Za učinkovit proces zdravljenja je potrebno tesno sodelovanje pacienta, diplomirane medicinske sestre in zdravnika.
Ključne besede: osteoporoza, referenčna ambulanta, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 419; Prenosov: 42
.pdf Polno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici