| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki, ki vplivajo na obravnavo kroničnih in akutnih ran
Urška Rakovnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Dejavnikov, ki imajo vpliv na potek celjenja in obravnavo kroničnih in akutnih ran in ki se med seboj prepletajo, je v naših življenjih veliko. Rane predstavljajo javnozdravstveni problem in veliko obremenitev zdravstvenega sistema, saj se v današnjem času število pacientov s kronično in/ali akutno rano le še povečuje. Namen raziskave je ugotoviti, ali sodobne obloge pripomorejo k hitrejšemu celjenju ran in kolikšen vpliv imajo na čas celjenja pacientove pridružene bolezni. Metode: V raziskavi je sodelovalo 65 medicinskih sester v ambulantah družinske medicine in patronažne medicinske sestre. Uporabljen je bil anketni vprašalnik – Dejavniki, ki vplivajo na obravnavo kroničnih in akutnih ran »Factors influencing the treatment of chronic and acute wounds«. Za obdelavo podatkov sta bila uporabljena računalniška programa IBM SPSS 20 in Microsoft Office Excel. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se z uporabo sodobnih oblog rane celijo hitreje, saj je bila razlika v % statistično značilna (p < 0,001). Ugotovili smo, da pridružene bolezni, ki jih ima pacient še poleg rane, nimajo neposrednega vpliva na čas celjenja rane (p = 0,413), imajo pa lahko vpliv na sam nastanek ran. Razprava in sklep: Kronične rane predstavljajo velik javnozdravstveni problem, saj je sama obravnava ran zapleten proces. V njem so zajeti dejavniki, ki vplivajo na nastanek rane, na samo obravnavo rane, na potek celjenja in navsezadnje tudi na zdravljenje. Zaželeno je, da bi bila ta naloga izhodišče za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: kronična rana, akutna rana, življenjski slog
Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 1719; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
Kakovost življenja bolnikov s kronično rano
Kristijan Herceg, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Kronične rane so naraščajoč problem sodobne družbe, število obolelih se vsako leto zvišuje in povzroča zmanjšano kakovost življenja bolnikov, s tem posledično tudi vpliva na že obremenjen zdravstveni sistem. Namen raziskave je ugotoviti, katera področja življenja bolnikov s kronično rano so najbolj prizadeta oz. najnižje ocenjena. Metode: V raziskavi je sodelovalo 82 bolnikov v ambulanti za kronične rane. Uporabljen je bil validiran anketni vprašalnik za ocenjevanje kakovosti življenja bolnikov s kronično rano »Questionnaire on quality of life with chronic wounds«. Za analizo podatkov sta bila uporabljena računalniška programa Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS 20. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da kronične rane vplivajo na vsa področja posameznikovega življenja. Najbolj vplivajo na psihično področje (x̄ = 2,08; s = 1,01) in najmanj na telesno področje (x̄ = 1,23; s = 0,86). Prav tako je bilo ugotovljeno, da kakovost življenja bolnikov s kronično rano ni povezana s starostjo in spolom bolnika, prav tako ni povezana z dolžino prisotnosti kronične rane. Razprava in sklep: Kronične rane predstavljajo resen problem za zdravstvo, ker prizadenejo vsa bolnikova življenjska področja, ter zelo obremenjujejo zdravstveni sistem. Zato je zaželeno, da bi ta naloga bila izhodišče za nadaljnje raziskave v tej smeri, saj smo zasledili, da so zelo redke v slovenskem prostoru.
Ključne besede: kronična rana, kakovost življenja, bolniki
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 1354; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (514,10 KB)

3.
Večslojne medicinske matrice z modificiranim sproščanjem pentoksifilina za zdravljenje kronične venozne razjede
Jan Stana, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Kronične rane predstavljajo velik socialno-ekonomski problem v zahodnem svetu. Eno najpomembnejših vrst kroničnih ran predstavlja kronična venozna razjeda, ki je odgovorna za okoli 80% vseh kroničnih razjed. Nova histo-patološka spoznanja so pokazala, de je lokalno, kronično vnetje v veliki meri odgovorno za patološke procese, ki vodijo do nastanka razjede kot tudi do upočasnjenega procesa celjenja. V tej študiji je predstavljen nov možen pristop k terapiji kronične venozne razjede, ki temelji na lokalnem dajanju potentne protivnetne zdravilne učinkovine, pentoksifilin (PTX). V ta namen so bile razvite ne-toksične polisaharidne večslojne medicinske obloge iz hitozana in alginata, ki zraven nadzorovanega sproščanja zdravilne učinkovine, že same pozitivno vplivajo na potek celjenja kroničnih ran. V okviru razvoja in optimizacije postopkov priprave omenjenih medicinskih oblog so bili pripravljeni in okarakterizirani najprej 2D modelni večslojni nosilni materiali, ter nato še obložena 3D alginatna koprena. S pomočjo različnih analiznih metod, smo dokazali uspešno pripravo večslojnih medicinskih oblog z dodanim PTX. Z analizo in vitro sproščanja je bilo pokazano, da tako pripravljene medicinske obloge omogočajo nadzorovano, dvo-stopenjsko sproščanje vodotopnega PTX. S pomočjo študij na humanih kožnih celicah smo pokazali biokompatibilnost večslojnih matric z dodatkom PTX. Za konec smo na osnovi eksperimenta na humanih monocitih potrdili tudi, da so pripravljene večslojne medicinske obloge preko delovanja PTX, uspešno zavrle sproščanje TNF-alfa, ki je ključen vnetni mediator pri kroničnih venoznih razjedah.
Ključne besede: Kronična venozna rana, vnetje, pentoksifilin, hitozan, alginat
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 1733; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

4.
Vloga medicinske sestre v obravnavi bolečine pri starostniku s kronično rano
Nives Klemenčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Bolečina je individualna ter jo vsak posameznik doživlja in izraža na svoj način. Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo medicinske sestre v obravnavi bolečine pri starostniku s kronično rano. Pomembno je, da vsaka medicinska sestra prepozna in ocenjuje bolečino. Bolečino je treba lajšati s farmakološkimi sredstvi, z nefarmakološkimi metodami ali kombinacijo obeh.
Ključne besede: bolečina, medicinska sestra, lajšanje bolečine, kronična rana, oskrba kronične rane, starostnik, zdravstvena nega.  
Objavljeno v DKUM: 07.06.2017; Ogledov: 2467; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

5.
OBRAVNAVA KRONIČNE RANE NA DOMU
Mateja Prislan, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili oskrbo kronične rane na domu, vlogo patronažne medicinske sestre in uporabo sodobnih oblog pri zdravstveni negi kronične rane. Cilj diplomskega dela je opisati kronično rano in, kako se patronažna medicinska sestra vključuje v zdravstveno nego kronične rane. V empiričnem delu smo predstavili študijo primera pacientke s kronično rano na domu. Pacientko smo obravnavali po modelu Virginie Henderson. Uporabljena je bila tehnika intervjuja, z vprašanji odprtega tipa, ki so se nanašala na ugotavljanje anamneze in ugotavljanje potreb po zdravstveni negi. Pregledana je bila tudi medicinska in negovalna dokumentacija pacientke. Ugotovili smo, da je kronična rana ovira za življenje pacientke, vendar je bila pri obravnavani pacientki, večja ovira slaba pomičnost pacientke. Glede na analizo podatkov smo pri pacientki postavili naslednje prioritetne negovalne diagnoze: zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno, nevarnost padcev, nevarnost infekcije in inkontinenca pacientke. Ugotovili smo, da ima patronažna medicinska sestra zelo pomembno vlogo pri bolnikih, ki zaradi različnih vzrokov postanejo slabše mobilni.
Ključne besede: kronična rana, sodobne obloge, patronažna medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 3506; Prenosov: 717
.pdf Celotno besedilo (479,16 KB)

6.
Uporabnost maščobnih kislin omega-3 pri obravnavi ran na koži
Dominika Vrbnjak, Majda Pajnkihar, Tomaž Langerholc, 2015, strokovni članek

Opis: Uvod: Namen članka je prikazati analizo podatkov o učinkih maščobnih kislin omega-3 na celjenje ran ter njihovo uporabnost pri obravnavi ran na koži. Metode: Za pregled literature ter analizo dobljenih virov so bile uporabljene podatkovne baze: PubMed, CINAHL, Medline in ScienceDirect. Iskanje je bilo izvedeno s ključnimi besedami v angleščini: omega-3, fish oil, polyunsaturated fatty acid (PUFA), wound, wound healing, in Boolovim operatorjem AND. V analizo so bile vključene eksperimentalne ali randomizirane klinične raziskave, objavljene v angleškem jeziku in izdane od 1993 do januarja 2014, ki so vključevale preprečevanje ali zdravljenje akutnih ali kroničnih ran na koži z uporabo maščobnih kislin omega-3. Izključitveni kriterij je bil obravnava uporabe maščobnih kislin omega-3 pri opeklinah. Iz iskalnega nabora 1151 zadetkov je bilo v podrobno analizo vključenih 15 raziskav. Rezultati: Rezultati analize literature so pokazali, da so maščobne kisline omega-3 večinoma neučinkovite pri obravnavi travmatskih in kirurških ran na koži, potencialno učinkovite pri obravnavi diabetičnih ran in učinkovite pri obravnavi razjed zaradi pritiska. Diskusija in zaključek: Protivnetni učinek maščobnih kislin omega-3 upočasnjuje in moti celjenje akutnih ran na koži, vendar lahko z njimi obvladujemo lokalne vnetne odzive in pospešujemo reepitelizacijo pri kroničnih ranah. Za oblikovanje natančnih smernic uporabe bodo potrebna nadaljnja raziskovanja.
Ključne besede: nenasičene maščobne kisline, rane, celjenje, maščobne kisline, akutna rana, kronična rana
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 2240; Prenosov: 102
URL Povezava na celotno besedilo

7.
CELJENJE KRONIČNIH RAN S FOTOTERAPIJO POLPREVODNIŠKEGA LED LASERJA
Mirjam Močnik, 2012, magistrsko delo

Opis: Fototerapija z laserjem je fizikalna metoda za spodbujanje celjenja akutnih in kroničnih ran. Laserje, ki proizvajajo koherentno svetlobo, vse pogosteje nadomeščajo laserske polprevodniške LED diode, ki proizvajajo nekoherentno svetlobo. Namen raziskave je bil raziskati, ali fototerapija z LED laserjem vpliva na hitrejše celjenje ran in zmanjšanje bolečine. Raziskovalna metodologija. V randomizirani paralelni prospektivni raziskavi smo pri bolnikih opazovali dinamiko bolečine in celjenja ran znotraj 6 tednov. Vzorec raziskave je zajemal 20 bolnikov s kroničnimi ranami 2. in 3. stopnje. V skupini 10 bolnikov smo izvajali lasersko zdravljenje, ostali bolniki pa so bili vključeni v kontrolno skupino. Rezultati. Relativna površina ran glede na vrednost pred raziskavo je že po enem tednu zdravljenja bila manjša v skupini bolnikov zdravljenih z laserjem (mediana = 98 %) v primerjavi s kontrolno skupino (mediana = 102 %) (p < 0,001). Površina ran se je v skupini zdravljenih z laserjem nadalje zmanjševala in v zadnjem 6. tednu dosegla mediano 78 %, medtem ko je površina ran v kontrolni skupini znašala še vedno visokih 109 % (p = 0,002). V prvem in četrtem tednu zdravljenja nismo ugotovili statističnega zmanjšanja bolečine (p = 0,28), ugotovili pa smo jo v 2., 3., 5. in 6. tednu. Zadnji teden se je bolečina v skupini bolnikov zdravljenih z laserjem zmanjšala na mediano 79 % v primerjavi s kontrolno skupino, kjer je relativna bolečina še višja (118 %) (p = 0,005). Patronažne medicinske sestre so mnenja, da je zdravljenje z lasersko terapijo hitra in enostavna metoda, ki ne povzroča bolečin, ampak jih celo zmanjša. Sklep. Analiza rezultatov nakazuje, da zdravljenje z LED laserjem lahko vpliva na celjenje kroničnih ran in zmanjšanje bolečine.
Ključne besede: kronična rana, celjenje, fototerapija, polprevodniški LED laser
Objavljeno v DKUM: 24.02.2012; Ogledov: 4063; Prenosov: 405
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

8.
Uporaba sodobnih oblog pri oskrbi kronične rane
Petra Vinder, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu smo predstavili uporabo sodobnih oblog pri oskrbi kronične rane. Opisali smo kronične rane, njihovo zdravljenje ter prednosti sodobnih oblog pri oskrbi le teh. Posebno poglavje je namenjeno vlogi medicinske sestre pri oskrbi pacienta z golenjo razjedo. V empiričnem delu smo na podlagi študije primera pacienta z golenjo razjedo ugotavljali najpogostejše negovalne probleme in potrebe po zdravstveni negi. Ţeleli smo ugotoviti, ali kronična rana omejuje pacienta pri izvajanju osnovnih ţivljenjskih aktivnostih, kateri so najpogostejši njegovi problemi ter kakšne so potrebe po zdravstveni negi. Zanimalo nas je tudi, katere sodobne obloge so bile pri pacientu uporabljene. Izvedli smo kvalitativno metodo raziskovanja in kot instrument raziskave uporabili pol strukturiran odprti intervju. V študijo primera je bil vključen en pacient. Ugotovili smo, da kronična rana omejuje pacienta pri gibanju in ustrezni legi, spanju in počitku, osebni higieni in urejenosti ter v izogibanju nevarnostim v okolju. Ugotovljeni najpogostejši problemi pri pacientu z golenjo razjedo so: samonega, zmanjšana moţnost za samostojno osebno higieno, nevarnost padcev, nevarnost infekcije zaradi golenje razjede, poškodovana koţa, nepopolna telesna mobilnost, motnje spanja.
Ključne besede: Ključne besede: pacient, kronična rana, golenja razjeda, zdravstvene nega
Objavljeno v DKUM: 27.09.2011; Ogledov: 7222; Prenosov: 1309
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

9.
Vloga patronažne medicinske sestre pri obravnavi pacienta z diabetičnim stopalom
Tadeja Grabner, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena raziskava o problemu oskrbe diabetičnega stopala z vidika patronažne zdravstvene nege. Raziskava je bila izvedena leta 2010, v njej pa so sodelovale patronažne medicinske sestre, ki delujejo v okviru patronažne dejavnosti v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. Anketiranih je bilo 30 patronažnih medicinskih sester. Za izvedbo ankete sem pridobila soglasje ustanove. Cilji raziskave so bili ugotoviti ali so patronažne medicinske sestre dovolj poučene o pravilni zdravstveni negi diabetičnega stopala. Ugotoviti, ali diabetično stopalo med sladkornimi bolniki narašča, pri katerem spolu in starostni populaciji prevladuje. Predstaviti diabetično stopalo ter vzbuditi kritično razmišljanje o posledicah sladkorne bolezni. V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, metoda anketiranja, metoda zbiranja podatkov ter pregled in analiza podatkov. Z raziskavo smo želeli izvedeti, ali patronažne medicinske sestre pacienta zdravstveno—vzgojno informirajo. Zanimalo nas je, ali posvečajo dovolj pozornosti oz. časa za kvalitetno oskrbo diabetičnega stopala. Želeli smo izvedeti, ali se pacienti zavedajo nevarnosti, ki jih prinaša diabetično stopalo. Rezultati raziskave so pokazali, da diabetično stopalo prevladuje predvsem pri moškem spolu, v starostni populaciji med 61 in 70 let. Patronažne medicinske sestre pacienta pri svojem obisku zdravstveno vzgojno informirajo. Za kvalitetno oskrbo diabetičnega stopala pacientu posvečajo dovolj časa, več kot 20 minut. Za delo, ki ga patronažne medicinske sestre opravijo pri pacientu z diabetičnim stopalom, so strokovno dobro podkovane.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, patronažna zdravstvena nega, diabetično stopalo, kronična rana, zdravstvena vzgoja, zdravljenje.
Objavljeno v DKUM: 12.11.2010; Ogledov: 4501; Prenosov: 881
.pdf Celotno besedilo (439,39 KB)

10.
Pacient z golenjo razjedo v domačem okolju
Anemari Karba, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena raziskava, o problemih s katerimi se patronažne medicinske sestre srečujejo v domačem okolju pacientov z golenjo razjedo. Raziskava je bila izvedena leta 2009, v njej pa so sodelovale patronažne medicinske sestre, ki delujejo v urbanem in ruralnem okolju. Anketiranih je bilo 50 patronažnih medicinskih sester. V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, metoda anketiranja, metoda zbiranja podatkov ter pregled in analiza podatkov. Skozi diplomsko nalogo smo spoznali dejavnike, ki pripomorejo k nastanku golenje razjede. Seznanili smo se z problemi, s katerimi se srečujejo patronažne medicinske sestre pri pacientih z golenjo razjedo. Spoznali smo razliko med kompresijskimi povoji in kako se nameščajo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da zdravniki redko spremenijo metodo zdravljenja, kadar ne pride do izboljšanja stanja golenje razjede. Rezultati raziskave so pokazali da se patronažne medicinske sestre najpogosteje soočajo s problemi kot so neurejene higienske razmere, bolečina ter odklonilni odnos do kompresijske terapije. Golenja razjeda je kronična rana. Zaradi svojega dolgotrajnega zdravljenja predstavlja velik socialno ekonomski, pa tudi finančni problem. Takšne paciente je potrebno motivirati, jih voditi, jim svetovati, jim prisluhniti ali pa jim samo biti v oporo ko to najbolj potrebujejo.
Ključne besede: Patronažna zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra, golenja razjeda, kronična rana, klasična oskrba golenje razjede, sodobna oskrba golenje razjede, kompresijska terapija.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2009; Ogledov: 4063; Prenosov: 1007
.pdf Celotno besedilo (381,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici