SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Življenjski slog bolnikov s kronično ledvično boleznijo
Natalija Špindler, 2010, diplomsko delo

Opis: Kronična ledvična bolezen je eden od svetovnih zdravstvenih problemov zaradi naraščajoče incidence, prevalence, obolevnosti, umrljivosti in visokih stroškov. Posledice kronične ledvične bolezni se poleg ledvičnih odpovedi odražajo skoraj na vseh organskih sistemih, najpomembnejši zaplet so srčno-žilne bolezni. Zaradi pomanjkljive opredelitve definicije in klasifikacije kronične ledvične bolezni je bila le-ta dokaj pogosto neprepoznana in nezdravljena. Nedavno sprejete ameriške klinične praktične smernice obsegajo definicijo in petstopenjsko klasifikacijo kronične ledvične bolezni ter opredelitev tveganja izgube ledvične funkcije in razvoja srčno-žilnih bolezni. Medicinska sestra je odgovorna, da uči bolnika ali posameznika, kakšen je »zdrav« življenjski slog. Zdravstvena vzgoja je dolgotrajen proces, na podlagi katerega dobi bolnik ustrezne informacije, znanja, veščine in spretnosti, ki mu omogočajo zdravo življenje. V diplomski nalogi želimo na podlagi študije primera opisati in pojasniti vlogo zdravstvene nege in vzgoje pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo, predstaviti razvoj, potek in zdravljenje kronično ledvične bolezni ter predstaviti bolnika s kronično ledvično boleznijo.
Ključne besede: sečila, bolezni sečil, kronična ledvična bolezen, zdravstvena nega, življenjski slog
Objavljeno: 16.11.2010; Ogledov: 2243; Prenosov: 760
.pdf Polno besedilo (579,35 KB)

2.
Vloga medicinske sestre pri preprečevanju napredovanja kronične ledvične bolezni pri otroku in mladostniku
Sabina Eberl, 2012, diplomsko delo

Opis: Kronična ledvična bolezen (KLB) ni tipična bolezen otroške dobe, njena pogostnost je pri otrocih in mladostnikih precej manjša kot pri odraslih. Predstavlja pomemben zdravstveni problem otrok in mladostnikov. Z zdravstveno vzgojnim delom medicinska sestra (MS) in sodelujoči zdravstveni tim pomaga do upočasnitve napredovanja KLB in do podaljšanja časa prihoda na nadomestno zdravljenje. Metodologija raziskovanja: Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 21 vprašanj. 6 vprašanj je bilo zaprtega in 15 odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 12 članov negovalnega tima iz Centra za otroško dializo in 10 članov negovalnega tima Kliničnega oddelka za nefrologijo, Pediatrične klinike, UKC Ljubljana. 5 članov iz obeh negovalnih timov je sodelovanje zavrnilo. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so starši otrok oz. mladostnikov s KLB poučeni o pomenu preddializne edukacije in s katerimi težavami otrok oz. mladostnikov in njihovih staršev se medicinske sestre srečujejo v preddializni edukaciji. Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da so po mnenju 76 % anketiranih zaposlenih starši otrok oz. mladostnikov s KLB dokaj dobro seznanjeni z namenom preddializne edukacije: preprečevanje napredovanja KLB pri otroku in mladostniku. Ugotovili smo, da 32 % anketiranih izvaja največ ZV dela na področju dietne prehrane, 32 % vnosu tekočine v telo in 26 % uživanju predpisane medikamentozne terapije. Sklep: S strani MS in zdravstvenega tima bo potrebno še veliko poučevanja otrok oz. mladostnikov s KLB in njihovih družin. Otroci in mladostniki s KLB in njihove družine morajo upoštevati vse ukrepe za upočasnitev napredovanja KLB, saj podaljšujejo čas prihoda na nadomestno zdravljenje, ob enem pa predstavljajo aktivno vključevanje v proces zdravljenja.
Ključne besede: Otrok in mladostnik, medicinska sestra, kronična ledvična bolezen, preddializna edukacija, zdravstvena vzgoja, končna ledvična odpoved, nadomestno zdravljenje
Objavljeno: 18.05.2012; Ogledov: 2000; Prenosov: 334
.pdf Polno besedilo (1,18 MB)

3.
CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA V PREDDIALIZNEM OBDOBJU
Milena Gosak, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Kronična ledvična odpoved človeka prizadene ne samo fizično, ampak tudi psihološko in socialno. Odnos med medicinsko sestro in pacientom predpostavlja predpogoj za celostno obravnavo pacienta. Medicinska sestra mora prepoznati pacientove potrebe, pacientu je potrebno nuditi znanje in informacije o bolezni, mu nuditi pomoč pri soočanju z boleznijo in ga pripraviti na sodelovanje pri zdravljenju. Namen diplomskega dela je predstaviti celostno obravnavo pacienta v preddializnem obdobju in ugotoviti ali so pacienti v preddializnem obdobju po mnenju medicinskih sester tudi v praksi obravnavani celostno. Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo dela, kot raziskovalni instrument smo uporabili delno strukturiran intervju, ki smo ga izvedli v treh dializnih centrih po Sloveniji. Na osnovi kvalitativne metode analize besedila smo intervjuje dobesedno prepisali, določili samostojno kodo in podkategorije na podlagi katerih smo intervjuje analizirali. Rezultati: Ugotovili smo, da so pacienti v preddializnem obdobju po mnenju medicinskih sester obravnavani celostno. Glavno kategorijo smo poimenovali »preddializna edukacija«, proučevali smo jo z vidika štirih podkategorij: odnos medicinska sestra - pacient, lastnosti medicinskih sester, celostna obravnava, priprava na preddializno edukacijo. Sklep: Medicinske sestre, ki obravnavajo paciente celostno potrebujejo poleg dobrega strokovnega znanja, potrebujejo še znanja iz drugih strokovnih področij. Medicinske sestre imajo zelo pomembno vlogo pri zdravstveni vzgoji pacienta, saj je sodelovanje pacienta v veliki meri odvisno od kakovosti poučenosti pacienta.
Ključne besede: celostna obravnava, odnos medicinska sestra - pacient, zdravstvena vzgoja, kronična ledvična bolezen, multidisciplinarna obravnava.
Objavljeno: 08.08.2012; Ogledov: 2385; Prenosov: 370
.pdf Polno besedilo (578,24 KB)

4.
Zdravstvena nega pacienta s kronično ledvično boleznijo
Tadeja Galun, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišče. Kronična ledvična bolezen je bolezen, ki lahko poteka zelo tiho; običajno je brez bolečin in simptomov; prisotna je lahko več mesecev. Za kronično ledvično boleznijo lahko zboli kdorkoli, ne glede na starost, raso in spol. Najpogostejši vzrok za pojav kronične ledvične bolezni je povišan krvni tlak, prvi ukrep zdravljenja, pa je sprememba življenjskega stila. Namen. Namen diplomskega dela je predstaviti kronično ledvično bolezen in njeno zdravljenje ter s pomočjo študije primera predstaviti pomen zdravstvene nege in vlogo medicinske sestre pri pacientu s kronično ledvično boleznijo. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela. Raziskavo smo izvajali v mesecu februarju 2013. Raziskovalni vzorec je obsegal enega pacienta s kronično ledvično boleznijo, ki je bil hospitaliziran v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča na Ptuju, na oddelku za hemodializo. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika. Informacije smo si pridobili tudi z opazovanjem pacienta, iz medicinske in negovalne dokumentacije ter s pogovorom z zdravstvenim timom. Rezultati. Z raziskavo smo ugotovili, da je pacient dobro informiran o svojem zdravljenju, ter da upošteva vsa navodila in nasvete medicinskih sester in zdravnikov. Pri pacientu s kronično ledvično boleznijo se pojavljajo naslednje negovalne diagnoze: dihanje, neučinkoviti vzorci dihanja; neuravnovešena prehrana, več kakor telo potrebuje, debelost; neučinkovito obvladovanje terapevtskih predpisov (glede prehranjevanja); nevarnost poškodb; funkcija srca, zmanjšana. Sklep. Pacientu s kronično ledvično boleznijo se lahko v trenutku spremeni način življenja. Pomembno je, da pacient upošteva dieto, ki mu jo je predpisal zdravnik, že na začetku zdravljenja. Potrebno je zmanjšanje čezmerne telesne teže, opustiti je potrebno vse škodljive razvade in povečati telesno dejavnost. Pomembno je tudi, da pacient izve čim več podatkov in dejstev o svoji bolezni.
Ključne besede: pacient, ledvice, kronična ledvična bolezen, zdravljenje, dieta, preventiva.
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 1074; Prenosov: 136
.pdf Polno besedilo (743,15 KB)

5.
6.
Pomen testosterona pri hemodializnih bolnikih
Milena Taskovska, 2013, druge monografije in druga zaključena dela

Opis:
Ključne besede: kronična ledvična bolezen, testosteron, hemoglobin, anemija, hemodializa, srčnožilne bolezni, dejavniki tveganja
Objavljeno: 28.02.2014; Ogledov: 666; Prenosov: 134
.pdf Polno besedilo (551,81 KB)

7.
Vpliv parikalcitola na proteinurijo pri nedializnih bolnikih s kronično ledvično boleznijo
Nina Hojs, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: UVOD Kronična ledvična bolezen (KLB) predstavlja svetovni zdravstveni problem zaradi naraščajoče incidence, prevalence, slabih izidov zdravljenja in visokih stroškov zdravljenja. Proteinurija in albuminurija sta pokazatelja napredovanja ledvične bolezni, tveganja za nastanek končne ledvične odpovedi, srčno-žilne obolevnosti in umrljivosti. Zato je zdravljenje proteinurije in albuminurije eden od ciljev obravnave bolnikov s KLB. V zadnjem času so v ospredju raziskave o vlogi analogov vitamina D, še posebej parikalcitola, pri zmanjšanju proteinurije in albuminurije. Namen naše raziskave je bil ugotoviti vpliv zdravljenja s parikalcitolom pri nedializnih bolnikih s KLB in mineralno-kostno boleznijo na ledvične in srčno-žilne dejavnike tveganja. BOLNIKI IN METODE V raziskavo smo vključili 45 nedializnih bolnikov s KLB (31 moških in 14 žensk), povprečne starosti 61,98±11,87 let (razpon 31–84 let), vsi so bili belci. Vse bolnike smo ob prvem obisku v ambulanti klinično pregledali, opravili smo laboratorijske preiskave krvi in urina ter merjenje krvnega tlaka (ambulantna meritev in 24-urni krvni tlak). Na podlagi uveljavljenih smernic za zdravljenje mineralno-kostne bolezni v sklopu KLB (Kidney Disease Improving Global Outcome (KDIGO) 2009) smo bolnikom, ki so imeli proteinurijo in intaktni parathormon ≥ 65 pg/ml, ob prvem obisku uvedli parikalcitol (1 μg/dan). Bolnike smo nato spremljali na 3 mesece. Parikalcitol so jemali celokupno 6 mesecev, po njegovi ukinitvi smo jih spremljali še 6 mesecev. REZULTATI Terapija s parikalcitolom je statistično značilno znižala albumin/kreatinin v urinu, 24-urno albuminurijo in 24-urno proteinurijo, 6 mesecev po ukinitvi terapije sta albumin/kreatinin v urinu in 24-urna albuminurija statistično značilno porastla, 24-urna proteinurija pa se ni statistično značilno spremenila. Med terapijo s parikalcitolom sta serumski kreatinin in cistatin C statistično značilno porastla, ocenjena hitrost glomerulne filtracije po Chronic Kidney Disease Epidemiology Collaboration (CKD-EPI) kreatininski formuli in enostavni cistatinski formuli je upadla. Serumski kreatinin je 6 mesecev po zaključeni terapiji s parikalcitolom neznačilno upadel, ocenjena hitrost glomerulne filtracije, izračunane na osnovi CKD-EPI kreatininske formule, pa je statistično značilno porastla. Šest mesecev po zaključeni terapiji s parikalcitolom sta serumski cistatin C in na osnovi njega izračunana ocenjena hitrost glomerulne filtracije ostala približno enaka. Ob terapiji s parikalcitolom, niti po njegovi ukinitvi, se vsi parametri 24-urnega krvnega tlaka, vnetni pokazatelji, urat, troponin I (TnI) in možganski natriuretični peptid (NT-proBNP) niso statistično značilno spremenili. Ob terapiji s parikalcitolom se je statistično značilno znižal holesterol v lipoproteinu majhne gostote (LDL holesterol). Šest mesecev po ukinitvi parikalcitola ni prišlo do statistično značilnih sprememb holesterola. Apolipoprotein A1, B, lipoprotein(a), rastni faktor fibroblastov-23 (FGF-23) in homocistein smo spremljali le ob vključitvi v raziskavo in 12 mesecev zatem. Apolipoprotein A1 je v opazovanem obdobju statistično značilno upadel, FGF-23 je statistično značilno porastel, drugi parametri se niso statistično značilno spremenili. ZAKLJUČEK Z našo raziskavo smo dokazali, da 6-mesečno zdravljenje s parikalcitolom (1 µg/dan) pri nedializnih bolnikih s KLB in mineralno-kostno boleznijo zmanjša proteinurijo in albuminurijo, zniža LDL holesterol in ne vpliva na 24-urni krvni tlak, vnetne pokazatelje, urat, TnI, NT-proBNP. Ledvična funkcija se je, kljub zmanjšanju proteinurije in albuminurije, v času zdravljenja poslabšala. Šest mesecev po zaključeni terapiji s parikalcitolom je albuminurija porastla, medtem ko se proteinurija ni spremenila. Ledvična funkcija je glede na serumski cistatin C ostala enaka, glede na serumski kreatinin pa se je izboljšala. Parametri dislipidemije, 24-urni krvni tlak, vnetni pokazatelji, urat, TnI in NT-proBNP se niso spremenili.
Ključne besede: 24-urni krvni tlak, albuminurija, kronična ledvična bolezen, parikalcitol, proteinurija, serumski cistatin C, srčno-žilne bolezni
Objavljeno: 29.05.2015; Ogledov: 632; Prenosov: 119
.pdf Polno besedilo (3,55 MB)

8.
Razvoj in validacija plinskih senzorjev za medicinske aplikacije
Evelina Mohorko, 2016, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrske naloge smo preučevali razvoj in validacijo analizatorja E-NH3 V1.2 za določanje amoniaka v izdihanem zraku zdravih posameznikov in pacientov s kronično ledvično boleznijo (KLB). Merilni postopek in delovanje analizatorja E-NH3 V1.2 smo tudi delno validirali, z namenom potrditve ustreznosti. Določili smo linearnost (R2 = 0,9969), ponovljivost (RSD ≤ 1,5%), mejo zaznavnosti (0,7 ppm) in mejo določljivosti (2,5 ppm). Sledile so analize realnih vzorcev. V raziskavo smo vključili zdrave posameznike in paciente s kronično ledvično boleznijo (KLB), ki so ustrezali določenim kriterijem. Pri primerjavi koncentracij amoniaka v izdihanem zraku zdravih posameznikov in pacientov s KLB, smo ugotovili statistično signifikantno razliko med skupinama. Povprečna koncentracija amoniaka v izdihanem zraku zdravih posameznikov je bila < LOQ in pri pacientih s KLB 4 ppm. Ugotovili smo, da je koncentracija amoniaka v izdihanem zraku verjetno povezana s kronično ledvično boleznijo, vendar so potrebne dodatne klinične raziskave na večji populaciji vzorcev izdihanega zraka zdravih posameznikov in pacientov s KLB. Preizkusili smo tudi delovanje detekcijskih cevk za določitev amoniaka v zraku in pretočni injekcijski sistem. Korelacija med analizatorjem E-NH3 V1.2 in detekcijskimi cevkami je bila zadovoljiva. Injekcijski sistem za določanje amonijevega iona smo modificirali in preizkusili, ali bi ga lahko uporabili pri analizi amoniaka v izdihanem zraku. Ugotovili smo, da je bilo uvajanje plinastega amoniaka (4 ppm) v borovo kislino učinkovito. Uporabljen sistem sicer ni primeren za analizo izdihanega zraka v bolnišnicah, zaradi kompleksnosti izvedbe analiz in toksičnih kemikalij.
Ključne besede: amoniak, analiza izdihanega zraka, elektrokemijski senzor, kronična ledvična bolezen
Objavljeno: 03.02.2016; Ogledov: 643; Prenosov: 118
.pdf Polno besedilo (3,05 MB)

9.
Rentgenska ocena arterijskih kacifikacij pri bolnikih, zdravljenih s kronično hemodializo
Silva Breznik, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Uvod Žilne kalcifikacije so pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo (KLB) eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za povečano srčno-žilno umrljivost in obolevnost. Predstavljajo odziv na motnjo metabolizma serumskega kalcija in fosfata. Celoten sklop motenj zajema uveljavljena kratica KLB - MKB (kronična ledvična bolezen – mineralna in kostna bolezen), ki kot posledica motnje metabolizma mineralov in kosti vodi v kostno diferenciacijo gladkomišičnih celic ter nastanek žilnih kalcifikacij v tuniki mediji (srednji mišični plasti arterij). Prisotnost žilnih kalcifikacij lahko ugotavljamo z različnimi metodami. Bolniki in metode V raziskavo smo vključili 102 bolnika, zdravljena s kronično hemodializo, od teh je bilo 60 (58,8 %) moških, srednja starost bolnikov je bila 61,8 let (razpon 24-85 let). Povprečen čas hemodializnega zdravljenja je bil 52,3 meseca (razpon 1-208 mesecev). Ocena razsežnosti koronarnih kalcifikacij s pomočjo Agatstonove skale (CACS) je bila opravljena pri 28 bolnikih. Pri 102 bolnikih so bili opravljeni lateralni radiogram trebušne aorte za oceno kalcifikacij trebušne aorte (AACS), radiogram medenice in dlani za oceno kalcifikacij medeničnih arterij (SVCS medenica) in arterij rok (SVCS dlan) ter ultrazvok karotidnih arterij za oceno debeline intime-medije (IMT). Pri 93 bolnikih smo izmerili hitrost karotidno-femoralnega oziroma aortnega pulznega vala (PWV) ter pri 88 bolnikih gleženjski indeks (ABI). Določili smo tudi serumsko vrednost fibroblastnega rastnega faktorja-23 (FGF-23). Rezultati Ugotovili smo visoko prevalenco kalcifikacij. Koronarne kalcifikacije (CACS) smo našli pri 92 % (26 od 28) bolnikov. Z radiografsko oceno smo našli kalcifikacije pri 91,2 % bolnikov, od tega na lateralnem radiogramu pri 82,4 % (84 od 102), pri 76,5 % bolnikov na radiogramu medenice ter pri 55,9 % bolnikov na radiogramu rok. Zlati standard CACS je bil v pozitivni korelaciji z AACS (p<0,000, rho=0,665), SVCS medenice (p<0,000,rho=0,654), SVCS roke (p<0,007, rho=0,497) in s PWV (p<0,002, rho=0,594). Ugotovili smo tudi statistično značilno korelacijo med AACS in PWV (p<0,000, rho=0,442), SVCS medenice in PWV (p<0,000, rho=0,466) ter SVCS roke in PWV (p<0,000, rho=0,427). IMT je bila v pozitivni korelaciji z AACS (p<0,000, rho=0,590), s SVCS medenice (p<0,000, rho=0,401), s SVCS roke (p<0,005, rho=0,279) ter tudi s PWV (p<0,000, rho=0,533). Ugotovili smo negativno korelacijo med ABI in z AACS (p<0,002, rho=-0,321), s SVCS medenice (p<0,025, rho=-0,240), s SVCS roke (p<0,012, rho=-0,267) ter s PWV (p<0,006, rho=-0,300). FGF-23 ni bil statistično pomembno povezan z nobenim od preiskovanih parametrov kalcifikacij. Zaključek Naši rezultati so pokazali zelo dobro povezavo med enostavnimi metodami ugotavljanja srčno-žilnih kalcifikacij ter bolj kompleksnimi metodami, kot je CACS. Tako lahko zlati standard CACS nadomestimo s cenejšimi in enostavnejšimi metodami z manj rentgenskega sevanja kot sta AACS in SVCS. PWV, ABI in IMT so se pokazali kot prav tako dobri primerljivi označevalci ocene kalcifikacij v primerjavi s klasičnimi rentgenskimi metodami. FGF-23 ni bil povezan z drugimi preiskovanimi parametri.
Ključne besede: debelina intime medije, fibroblastni rastni faktor, gleženjski indeks, hitrost aortnega pulznega vala, kronična ledvična bolezen, kalcifikacije koronarnih arterij, lateralni radiogram, rentgenska ocena žilnih kalcifikacij
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 101; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (1014,28 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici