| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravstvena pismenost in kakovost življenja bolnikov s kronično ledvično boleznijo
Klavdija Medlobi, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zdravstvena pismenost pomembno vpliva na sposobnost posameznika pri oskrbi svojega zdravja. Z zdravjem povezana kakovost življenja je bistveno povezana z nivojem zdravstvene pismenosti. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti povezavo med zdravstveno pismenostjo in kakovostjo življenja bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo sistematično pregledali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Medline, ScienceDirect in Web of Science ter pri tem upoštevali priporočila PRISMA. Z orodji JBI smo izvedli kritično oceno vključenih raziskav in ocenili moč dokazov po hierarhiji ter izvedli vsebinsko analizo. Rezultati: V končno analizo smo vključili 14 člankov. Ocenili smo pet sistematičnih pregledov in devet opazovalnih raziskav. Z vsebinsko analizo smo določili glavno kategorijo, ki se glasi ''Povezava zdravstvene pismenosti s kakovostjo življenja bolnikov s KLB'' in tri podkategorije: slaba zdravstvena pismenost, dobra zdravstvena pismenost in vpliv več dejavnikov na kakovost življenja. Ugotavljamo pomembno povezavo med zdravstveno pismenostjo in kakovostjo življenja bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Diskusija in zaključek: Dobra zdravstvena pismenost zagotavlja boljše razumevanje zdravstvenih informacij, kar vpliva na odločitve pri izbiri zdravstvenih storitev in spodbuja aktivno sodelovanje pri upravljanju bolezni, kar prispeva k boljšemu nadzoru simptomov in povečuje možnosti transplantacije pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo.
Ključne besede: zdravstvena pismenost, kronična ledvična bolezen, kakovost življenja, dializa, hemodializa
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 311; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

2.
Analiza povezav med arterijsko togostjo, ekspresijskim profilom mikroRNK iz periferne krvi in stopnjo aterosklerotične prizadetosti koronarnih arterij pri bolnikih z normalnim ali zmanjšanim ledvičnim delovanjem
Nejc Piko, 2022, doktorska disertacija

Opis: Ateroskleroza je kronična vnetna bolezen arterij, ki vodi v zoženje svetline žil ter v ishemično okvaro tkiv in organov v povirju prizadetih arterij. Med srčnožilne bolezni uvrščamo ishemično bolezen srca, periferno arterijsko bolezen, bolezni možganskih žil ter anevrizme prsne in trebušne aorte. Predstavljajo enega izmed najpogostejših vzrokov umrljivosti v razvitem svetu in so neposredna posledica napredovale ateroskleroze. Kronična ledvična bolezen je pomemben dejavnik tveganja za srčnožilne bolezni. Arterijska togost označuje zmanjšano podajnost arterij in je povezana s strukturnimi in funkcionalnimi spremembami v žilni steni in pretoku krvi. MikroRNK so ključni epigenetski regulatorji številnih procesov v telesu in imajo velik potencial pri prepoznavanju in zdravljenju srčnožilnih bolezni. V naši študiji smo analizirali povezave med koronarno arterijsko boleznijo, periferno arterijsko boleznijo in arterijsko togostjo pri bolnikih z in brez kronične ledvične bolezni. Prav tako smo analizirali ekspresijski profil mikroRNK molekul pri bolnikih z najvišjimi in najnižjimi vrednostmi hitrosti karotidno-femoralnega pulznega vala. Rezultati naše študije dokazujejo, da imajo bolniki s kronično ledvično boleznijo višjo arterijsko togost ter nižji gleženjski indeks. Pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo je bilo nekoliko več trožilne koronarne arterijske bolezni, vendar razlika v primerjavi z bolniki brez kronične ledvične bolezni ni bila statistično pomembna. V ekspresiji mikroRNK razlik ni bilo.
Ključne besede: ateroskleroza, arterijska togost, kronična ledvična bolezen, srčnožilna bolezen, mikro RNK
Objavljeno v DKUM: 16.02.2023; Ogledov: 400; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

3.
Obravnava otrok z redkimi boleznimi ledvic na Kliniki za pediatrijo Maribor
Jan Koščak, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: ERKReg, kronična ledvična bolezen, kreatinin
Objavljeno v DKUM: 07.02.2022; Ogledov: 1386; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (608,95 KB)

4.
Primerjava kvalitete življenja pacientov zdravljenih s hemodializo in peritonealno dializo
Simona Sternad, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Končna odpoved ledvic vodi do nadomestnega zdravljenja ledvic, kar zagotovo vpliva na z zdravjem povezano kvaliteto življenja teh pacientov. Namen zaključnega dela je bil primerjati in ugotoviti kvaliteto življenja pacientov, ki so na nadomestnem zdravljenju končne ledvične odpovedi. Raziskovalne metode: Za izvedbo raziskave smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kvaliteto življenja pacientov na nadomestnem zdravljenju ledvic smo ugotavljali z validiranim anketnim vprašalnikom. Raziskava je bila izvedena v dializnem centru v podravski regiji. Sodelovalo je 91 pacientov, zdravljenih s hemodializo, in 14 pacientov, zdravljenih s peritonealno dializo. Dobljeni podatki so bili statistično obdelani s programom IBM SPSS, različica 25.0. Rezultati: Pacienti, zdravljeni s hemodializo, živijo enako kvalitetno kot pacienti, zdravljeni s peritonealno dializo. Raziskava je pokazala, da ni statistično pomembnih razlik pri anketiranih pacientih na nadomestnem zdravljenju ledvic (p > 0,05). Statistično pomembne razlike pa obstajajo pri nadomestnem zdravljenju ledvične bolezni glede na starostno skupino anketiranih pacientov, in sicer smo ugotovili, da se starejša populacija ljudi pogosteje zdravi s hemodializo kot peritonealno dializo (p < 0,001). Razprava in sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da pacienti, zdravljeni s hemodializo, živijo enako kvalitetno kot pacienti, ki so zdravljeni s peritonealno dializo. Čeprav v kvaliteti življenja ni razlik, bi bilo paciente smiselno vključiti v različne programe za promocijo zdravja in svetovalne skupine ter jih spodbujati pri aktivnostih za samostojno življenje.
Ključne besede: kvaliteta življenja, akutna ledvična odpoved, kronična ledvična bolezen, hemodializa, peritonealna dializa.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2021; Ogledov: 977; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (976,51 KB)

5.
Kakovost življenja pacienta s kronično ledvično boleznijo po transplantaciji ledvice
Barbi Jagarinec, 2021, diplomsko delo

Opis: Kronična ledvična bolezen povzroči okvaro ledvic in vpliva na različna področja v pacientovem življenju. Namen zaključnega dela je raziskati ključne spremembe, ki se pojavijo po transplantaciji ledvice.
Ključne besede: Transplantacija ledvice, kakovost življenja, kronična ledvična bolezen
Objavljeno v DKUM: 19.11.2021; Ogledov: 918; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (449,44 KB)

6.
7.
Topni receptor ST2 kot prognostični označevalec pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo
Evgenija Homšak, 2019, doktorsko delo/naloga

Opis: Izhodišča: Bolniki s kronično ledvično boleznijo (KLB) in še posebej dializni bolniki (KLB 5D) so izpostavljeni visokemu tveganju za razvoj srčnega popuščanja in različnih življenjsko ogrožajočih dogodkov, vključno s srčno-žilnimi (SŽ) neželenimi dogodki in smrtjo. Zato je izrednega pomena tudi pravočasna napoved teh dogodkov oziroma opredelitev bolnikov, ki so izpostavljeni večjemu tveganju. Na osnovi dosedanjih kliničnih in biokemijskih parametrov pogosto pravočasna napoved neželenih dogodkov in smrti pri teh bolnikih, še posebej pri skupini dializnih bolnikov, ni mogoča. Zato so intenzivne raziskave usmerjene v iskanje novih potencialnih prognostičnih označevalcev. Namen: Namen naše raziskave je bil proučiti vlogo topnega receptorja ST2 (sST2) kot potencialnega prognostičnega označevalca hospitalizacij, SŽ in smrti iz vseh vzrokov pri bolnikih s KLB in posebej pri dializnih bolnikih (KLB 5D) ter njegov pomen primerjati z dosedanjimi biokemijskimi označevalci srčnega popuščanja in ledvićnih bolezni (NT-proBNP, TnI). Glede na specifično populacijo dializnih bolnikov je bilo smiselno proučiti tudi njegove značilnosti, zlasti vpliv hemodiafiltracijskega postopka (HDF) na njegovo serumsko koncentracijo pred in po opravljeni HDF. Zato smo v naši raziskavi poskušali potrditi dve hipotezi: (1) sST2 je biokemijski označevalec, katerega koncentracija v serumu je zaradi svoje molekularne strukture neodvisna od HDF in (2) sST2 kot novejši prognostični označevalec omogoča pri bolnikih z različno stopnjo KLB identificirati bolnike, ki imajo večje tveganje za razvoj SŽ dogodkov, hospitalizacijo in smrt. Metode: V raziskavo smo vključili 91 bolnikov (57 moških, 34 žensk) s KLB 1. do 5. stopnje in 123 bolnikov (75 moških, 48 žensk) s KLB 5D stopnje na nadomestnem zdravljenju s HDF. Vsem bolnikom smo ob vstopu v raziskavo odvzeli vzorce krvi za določitev hematoloških in koncentracije biokemijskih parametrov, vključno s sST2, NT-proBNP in TnI. Bolnike smo vključevali 12 mesecev, nato smo jih ob naročenih kontrolnih pregledih spremljali najmanj 18 mesecev. Beležili smo morebitne SŽ zaplete, hospitalizacije in smrt. Za ugotavljanje vpliva HDF na koncentracije biokemijskih označevalcev smo iz proučevane populacije izbrali 55 naključnih bolnikov s KLB 5D, ki smo jim izmerili serumske koncentracije pred in po HDF in statistično ovrednotili nastale spremembe. Statistično analizo pridobljenih podatkov smo izvedli z uporabo programske opreme Medcalc® (Ostend, Belgija). Razlike koncentracij pred/po HDF za oba parametra pri posameznih bolnikih smo testirali s parnim T-testom ter jih izrazili v odstotkih. Bolnike s KLB 1-5 in s KLB 5D smo na začetku raziskave razdelili, glede na začetno vrednost koncentracije sST2, v skupino z nizkim sST2 (sST2 <35 ng/ml) ali skupino z visokim sST2 (sST2 ≥35 ng/mL). Za oceno prognostične vrednosti serumskih označevalcev smo uporabili Kaplan-Meierjevo analizo preživetja in regresijsko Cox analizo. Z ROC (receiver operating characteristic) analizo smo določili in primerjali prognostično moč NT-proBNP, sST2 in njune kombinacije. Kot statistično značilna pomembna vrednost je bila P<0.05. Zaključki: V naši raziskavi smo uspeli potrditi obe zastavljeni hipotezi. Naši rezultati potrjujejo, da je sST2 neodvisen od ledvične funkcije in od postopka HDF, saj njegove serumske koncentracije niso statistično značilno različne glede na stopnjo KLB in se ne spremenijo po procesu HDF. Prav tako smo potrdili, da je sST2 kot označevalec fibroze in remodelacije sposoben opredeliti bolnike s KLB 1-5 in KLB 5D, glede na njihovo tveganje za razvoj življensko ogrožajočih dogodkov, hospitalizacije in smrti. Njegova dodana vrednost se kaže v primeru kombinirane rabe več označevalcev, kjer skupaj z NT-proBNP omogoča boljšo oceno tveganja kot kateri koli od posamičnih označevalcev. Ta ugotovitev potrjuje, da je sST2 neodvisen prognostičen označevalec, ki se odziva in nastaja preko drugih patofizioloških mehanizmov kot NT-proBNP.
Ključne besede: sST2, kronična ledvična bolezen, prognostični označevalec, hemodiafiltracija
Objavljeno v DKUM: 12.08.2019; Ogledov: 1641; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

8.
Hiperurikemija pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo
Tadej Petreski, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: sečna kislina, hiperurikemija, kronična ledvična bolezen, hemodializa, dolgoročno preživetje
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 3361; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (913,92 KB)

9.
Analiza pulznega vala pri bolnikih s koronarno boleznijo
Tajda Šrot, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: arterijska togost, augmentacijski indeks, koronarna bolezen, kronična ledvična bolezen, periferni arterijski pulzni val
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 1259; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

10.
Rentgenska ocena arterijskih kacifikacij pri bolnikih, zdravljenih s kronično hemodializo
Silva Breznik, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Uvod Žilne kalcifikacije so pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo (KLB) eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za povečano srčno-žilno umrljivost in obolevnost. Predstavljajo odziv na motnjo metabolizma serumskega kalcija in fosfata. Celoten sklop motenj zajema uveljavljena kratica KLB - MKB (kronična ledvična bolezen – mineralna in kostna bolezen), ki kot posledica motnje metabolizma mineralov in kosti vodi v kostno diferenciacijo gladkomišičnih celic ter nastanek žilnih kalcifikacij v tuniki mediji (srednji mišični plasti arterij). Prisotnost žilnih kalcifikacij lahko ugotavljamo z različnimi metodami. Bolniki in metode V raziskavo smo vključili 102 bolnika, zdravljena s kronično hemodializo, od teh je bilo 60 (58,8 %) moških, srednja starost bolnikov je bila 61,8 let (razpon 24-85 let). Povprečen čas hemodializnega zdravljenja je bil 52,3 meseca (razpon 1-208 mesecev). Ocena razsežnosti koronarnih kalcifikacij s pomočjo Agatstonove skale (CACS) je bila opravljena pri 28 bolnikih. Pri 102 bolnikih so bili opravljeni lateralni radiogram trebušne aorte za oceno kalcifikacij trebušne aorte (AACS), radiogram medenice in dlani za oceno kalcifikacij medeničnih arterij (SVCS medenica) in arterij rok (SVCS dlan) ter ultrazvok karotidnih arterij za oceno debeline intime-medije (IMT). Pri 93 bolnikih smo izmerili hitrost karotidno-femoralnega oziroma aortnega pulznega vala (PWV) ter pri 88 bolnikih gleženjski indeks (ABI). Določili smo tudi serumsko vrednost fibroblastnega rastnega faktorja-23 (FGF-23). Rezultati Ugotovili smo visoko prevalenco kalcifikacij. Koronarne kalcifikacije (CACS) smo našli pri 92 % (26 od 28) bolnikov. Z radiografsko oceno smo našli kalcifikacije pri 91,2 % bolnikov, od tega na lateralnem radiogramu pri 82,4 % (84 od 102), pri 76,5 % bolnikov na radiogramu medenice ter pri 55,9 % bolnikov na radiogramu rok. Zlati standard CACS je bil v pozitivni korelaciji z AACS (p<0,000, rho=0,665), SVCS medenice (p<0,000,rho=0,654), SVCS roke (p<0,007, rho=0,497) in s PWV (p<0,002, rho=0,594). Ugotovili smo tudi statistično značilno korelacijo med AACS in PWV (p<0,000, rho=0,442), SVCS medenice in PWV (p<0,000, rho=0,466) ter SVCS roke in PWV (p<0,000, rho=0,427). IMT je bila v pozitivni korelaciji z AACS (p<0,000, rho=0,590), s SVCS medenice (p<0,000, rho=0,401), s SVCS roke (p<0,005, rho=0,279) ter tudi s PWV (p<0,000, rho=0,533). Ugotovili smo negativno korelacijo med ABI in z AACS (p<0,002, rho=-0,321), s SVCS medenice (p<0,025, rho=-0,240), s SVCS roke (p<0,012, rho=-0,267) ter s PWV (p<0,006, rho=-0,300). FGF-23 ni bil statistično pomembno povezan z nobenim od preiskovanih parametrov kalcifikacij. Zaključek Naši rezultati so pokazali zelo dobro povezavo med enostavnimi metodami ugotavljanja srčno-žilnih kalcifikacij ter bolj kompleksnimi metodami, kot je CACS. Tako lahko zlati standard CACS nadomestimo s cenejšimi in enostavnejšimi metodami z manj rentgenskega sevanja kot sta AACS in SVCS. PWV, ABI in IMT so se pokazali kot prav tako dobri primerljivi označevalci ocene kalcifikacij v primerjavi s klasičnimi rentgenskimi metodami. FGF-23 ni bil povezan z drugimi preiskovanimi parametri.
Ključne besede: debelina intime medije, fibroblastni rastni faktor, gleženjski indeks, hitrost aortnega pulznega vala, kronična ledvična bolezen, kalcifikacije koronarnih arterij, lateralni radiogram, rentgenska ocena žilnih kalcifikacij
Objavljeno v DKUM: 17.08.2017; Ogledov: 1957; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1014,28 KB)

Iskanje izvedeno v 1.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici