| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Biooznačevalci za napoved odziva na vedolizumab pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo
Lara Metlika, 2020, diplomsko delo

Opis: Eno izmed obetavnejših bioloških zdravil za zdravljenje kronične vnetne bolezni je biološko zdravilo vedolizumab. Na žalost je neodziv na terapijo še vedno prisoten pri 1/3 bolnikov. Natančna napoved odzivnosti pred začetkom terapije bi bila zato zelo pomembna. V diplomskem delu je prikazan sistematski pregled literature. Iskanje PubMed je bilo izvedeno z vnaprej določenimi ključnimi besedami in izrazi, da se ugotovijo ustrezne študije o napovedovalcih odziva. V rezultatih so prikazani dobljeni tipi markerjev; proteinski, klinični, v povezavi z koncentracijo ter na ravni mRNA, ter medsebojne primerjave različnih vrednosti. Bolniki s hudo boleznijo ali predhodno izpostavljenostjo anti-TNF terapiji se manj verjetno odzovejo na vedolizumab. Prav tako so zanimivi proteinski markerji C-reaktiven protein, raven albumina ter fekalnega kalprotektina. Zaključimo, da je v prihodnje potrebnih še več študij ter bolj sistematičen pristop k iskanju biomarkerjev.
Ključne besede: kronična vnetna črevesna bolezen, Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis, vedolizumab, odziv, in napovedovalci odziva
Objavljeno: 13.10.2020; Ogledov: 303; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

3.
Kakovost življenja otrok s kronično vnetno črevesno boleznijo
Špela Polak, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Za vsakega starša je kakovost življenja otroka na prvem mestu. Kronična vnetna črevesna bolezen je doživljenjska, z različnimi zagoni, vmesnimi daljšimi in krajšimi remisijami. Pravilen izbor prehrane daje otroku dovolj energije v njihovem vsakdanjem življenju. Pomembno je, da uživajo zdravo uravnoteženo prehrano, saj tako prejmejo vsa hranila, ki jih telo potrebuje. V zaključnem delu smo predstavili kronično vnetno črevesno bolezen pri otroku in vpliv prehrane na kakovostnejše življenje otrok. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno raziskovanje z metodo anketiranja. V empiričnem delu smo uporabili anonimen vprašalnik, ki je obsegal 15 vprašanj. Namenjen je bil staršem otrok s kronično vnetno črevesno boleznijo. Podatke smo s pomočjo programa Microsoft Office Excel analizirali in obdelali. Za interpretacijo smo uporabili pisno statistiko. Rezultati: 90 % vseh anketiranih staršev otrok, ki je sodelovalo v raziskavi potrjuje, da ima njihov otrok kakovostno življenje kljub bolezni. Starši bi otrokovo splošno zdravje ocenili kot dobro v 55 %. Ugotovili smo, da se pri otrocih pojavlja enak vzorec prehrane (mastna in pikantna hrana), ki poslabša bolezenske znake kronične vnetne črevesne bolezni. Starši otrok so enotni, da največ informacij o prehrani pridobijo od zdravnika in medicinske sestre. Diskusija: Zdravnik in medicinska sestra imata pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovostnega življenja otroka. Starše in otroka učita o življenju s kronično vnetno črevesno boleznijo. Poudarjata o pomembnosti prehrane, ki v veliki meri pripomore k boljšemu življenju.
Ključne besede: kronična bolezen, otroci, zdrava prehrana, starši, medicinska sestra, zdravstveno – vzgojno delo, motivacija
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 255; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

4.
Seznanjenost bolnikov z luskavico s psoriatičnim artritisom
Špela Kebrič, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Psoriatični artritis predstavlja kronično obolenje sklepov, ki se lahko razvije pred ali po pojavu luskavice ali vzporedno z njo. Bolniki velikokrat zaradi nepoznavanja bolezni ne prepoznajo in prepozno poiščejo pomoč zdravstvenega osebja. Pomembno je, da so tako kot bolniki z luskavico kot tudi tisti brez luskavice seznanjeni z boleznijo psoriatični artritis. Namen diplomskega dela je torej ugotoviti, kakšna je seznanjenost ljudi s tem obolenjem. Raziskovalne metode: Zaključno delo temelji na deskriptivni in kvantitativni metodi dela. V empiričnem delu smo uporabili kot inštrument raziskovanja anketni vprašalnik, kjer smo zajeli namenski vzorec, ki je zajemal 25 bolnikov z luskavico in 25 bolnikov brez bolezni luskavice. Zbrane podatke smo predstavili s programoma Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultati: Z izvedeno raziskavo smo ugotovili, da je poznavanje psoriatičnega artritisa med bolniki, v primerjavi z bolniki v kontrolni skupini, boljše. Večina anketiranih je največ informacij o bolezni prejela v zdravstvenih ustanovah in na spletnih straneh. Med bolniki z luskavico je predvsem dobra informiranost glede temeljnih značilnostih psoriatičnega artritisa, slabše pa je poznavanje natančnejših informacij. Tudi informiranost med bolniki v kontrolni skupini se je izkazala kot dobra, čeprav jih večina ne pozna psoriatičnega artritisa. Diskusija in zaključek: Bolniki z luskavico so dobro seznanjeni z boleznijo psoriatični artritis. Osveščenost glede bolezenskih znakov bi lahko bila boljša, saj le ti bolniku omogočajo, da bolezen lažje prepozna. Menimo, da bi lahko ozaveščenost ljudi izboljšali z zdravstveno-vzgojnimi gradivi in brezplačnimi predavanji.
Ključne besede: kronična bolezen sklepov, informiranost, nepoznavanje bolezni, zdravstvena ustanova, zdravstveno-vzgojna gradiva
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 174; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (543,23 KB)

5.
Ozaveščenost ljudi o sladkorni bolezni
Urška Zadravec, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Pri sladkorni bolezni je najbolj pomembno, da je sladkor v krvi nenehno urejen, saj to preprečuje, da bi prišlo do zapletov. Da pa do nastanka sladkorne bolezni ne pride, so potrebne preventivne aktivnosti. Namen zaključnega dela je ugotoviti ozaveščenost ljudi o sladkorni bolezni ter primerjati rezultate glede na starost in spol anketirancev. Raziskovalne metode: Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda dela in kvantitativna raziskovalna metodologija. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik, večina vprašanj je bila razdeljenih v 8 kategorij. Vzorec raziskave je obsegal 200 ljudi, razdeljenih v dve starostni skupini, in sicer od 18 – 45 let ter od 46 in več let. V vsaki starostni skupini je bilo anketiranih 100 oseb. Rezultati: Ugotovili smo, da je pri vseh osmih kategorijah, katere so se nanašale na različna znanja o sladkorni bolezni, starostna skupina od 18 – 45 let dosegla višje povprečje točk kot skupina od 46 in več let. Največjo razliko v znanju smo zaznali pri kategoriji o poznavanju zapletov sladkorne bolezni, kjer je starostna skupina od 18 – 45 let dosegla 77,2 % točk, skupina od 46 in več let pa le 40 % točk. Glede na spol smo zaznali največjo razliko pri kategoriji o splošnem znanju o sladkorni bolezni, in sicer so ženske dosegle 91 % točk, moški pa 67,9 % točk. Diskusija in zaključek: Preventivne aktivnosti sladkorne bolezni so zelo pomembne pri preprečevanju same bolezni. Zato je potrebno, da se v bodoče še več govori o sladkorni bolezni, njenih simptomih, dejavnikih tveganja, zapletih in zdravljenju le te.
Ključne besede: Kronična bolezen, presnovna motnja, hiperglikemija, inzulin, izobraževanje splošne populacije, strategije preventive.
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 234; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (754,71 KB)

6.
Opolnomočenje – pomemben dejavnik za kakovostno obravnavo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 v ambulanti družinske medicine
Tadeja Gašparič Pincetić, 2019, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Izhodišča: Opolnomočenje bolniku s sladkorno boleznijo zagotovi sposobnost kritičnega razmišljanja, sposobnost poiskati si prave informacije, pripomore k spremembi vedenja in izboljša kakovost njegovega življenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, obravnavani v ambulanti družinske medicine, opolnomočeni, in predstavili dejavnike, ki vplivajo na stopnjo opolnomočenja. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu zaključnega dela je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Instrument raziskave je bil anonimni vprašalnik, v katerega drugi del smo vključili vprašalnik za ugotavljanje opolnomočenja DES LF. Za obdelavo podatkov so bili uporabljeni Spearmanov koeficient korelacije, analiza variance ANOVA in T-test za dva neodvisna vzorca. Rezultati: Ugotovljeno je bilo dobro opolnomočenje omenjenih anketirancev v vseh raziskovanih dimenzijah opolnomočenja: upravljanje psihosocialnih vidikov sladkorne bolezni (x ̅ = 3,86 ± 0,43), ocenjevanje nezadovoljstva in pripravljenosti na spremembe (x ̅ = 3,62 ± 0,37) in določanje in doseganje ciljev ((x ) ̅ = 3,83 ± 0,48). Opolnomočenje se statistično značilno negativno povezuje s starostjo (r = -0,333, p = 0,009), trajanjem sladkorne bolezni (r = -0,413, p = 0,001) in urejenostjo sladkorne bolezni, merjeno s HbA1c (r = -0,321, p = 0,014), medtem ko med opolnomočenjem in stopnjo izobrazbe povezanosti ni (r = 0,145, p = 0,270). Diskusija in zaključek: Obravnava bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2, ki temelji na njegovem opolnomočenju. Le-to pomaga pri izboljšanju samooskrbe, obvladovanju in izidu sladkorne bolezni, zato je potrebno ne glede na bolnikovo starost, izobrazbo, trajanje ali urejenost bolezni. POVZETEK Izhodišča: Opolnomočenje bolniku s sladkorno boleznijo zagotovi sposobnost kritičnega razmišljanja, sposobnost poiskati si prave informacije, pripomore k spremembi vedenja in izboljša kakovost njegovega življenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, obravnavani v ambulanti družinske medicine, opolnomočeni, in predstavili dejavnike, ki vplivajo na stopnjo opolnomočenja. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu zaključnega dela je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Instrument raziskave je bil anonimni vprašalnik, v katerega drugi del smo vključili vprašalnik za ugotavljanje opolnomočenja DES LF. Za obdelavo podatkov so bili uporabljeni Spearmanov koeficient korelacije, analiza variance ANOVA in T-test za dva neodvisna vzorca. Rezultati: Ugotovljeno je bilo dobro opolnomočenje omenjenih anketirancev v vseh raziskovanih dimenzijah opolnomočenja: upravljanje psihosocialnih vidikov sladkorne bolezni (x ̅ = 3,86 ± 0,43), ocenjevanje nezadovoljstva in pripravljenosti na spremembe (x ̅ = 3,62 ± 0,37) in določanje in doseganje ciljev ((x ) ̅ = 3,83 ± 0,48). Opolnomočenje se statistično značilno negativno povezuje s starostjo (r = -0,333, p = 0,009), trajanjem sladkorne bolezni (r = -0,413, p = 0,001) in urejenostjo sladkorne bolezni, merjeno s HbA1c (r = -0,321, p = 0,014), medtem ko med opolnomočenjem in stopnjo izobrazbe povezanosti ni (r = 0,145, p = 0,270). Diskusija in zaključek: Obravnava bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2, ki temelji na njegovem opolnomočenju. Le-to pomaga pri izboljšanju samooskrbe, obvladovanju in izidu sladkorne bolezni, zato je potrebno ne glede na bolnikovo starost, izobrazbo, trajanje ali urejenost bolezni.
Ključne besede: Kakovost, samooskrba, zdravstvena vzgoja, kronična bolezen, zdravstveni delavec.
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 667; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (651,91 KB)

7.
Topni receptor ST2 kot prognostični označevalec pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo
Evgenija Homšak, 2019, doktorsko delo/naloga

Opis: Izhodišča: Bolniki s kronično ledvično boleznijo (KLB) in še posebej dializni bolniki (KLB 5D) so izpostavljeni visokemu tveganju za razvoj srčnega popuščanja in različnih življenjsko ogrožajočih dogodkov, vključno s srčno-žilnimi (SŽ) neželenimi dogodki in smrtjo. Zato je izrednega pomena tudi pravočasna napoved teh dogodkov oziroma opredelitev bolnikov, ki so izpostavljeni večjemu tveganju. Na osnovi dosedanjih kliničnih in biokemijskih parametrov pogosto pravočasna napoved neželenih dogodkov in smrti pri teh bolnikih, še posebej pri skupini dializnih bolnikov, ni mogoča. Zato so intenzivne raziskave usmerjene v iskanje novih potencialnih prognostičnih označevalcev. Namen: Namen naše raziskave je bil proučiti vlogo topnega receptorja ST2 (sST2) kot potencialnega prognostičnega označevalca hospitalizacij, SŽ in smrti iz vseh vzrokov pri bolnikih s KLB in posebej pri dializnih bolnikih (KLB 5D) ter njegov pomen primerjati z dosedanjimi biokemijskimi označevalci srčnega popuščanja in ledvićnih bolezni (NT-proBNP, TnI). Glede na specifično populacijo dializnih bolnikov je bilo smiselno proučiti tudi njegove značilnosti, zlasti vpliv hemodiafiltracijskega postopka (HDF) na njegovo serumsko koncentracijo pred in po opravljeni HDF. Zato smo v naši raziskavi poskušali potrditi dve hipotezi: (1) sST2 je biokemijski označevalec, katerega koncentracija v serumu je zaradi svoje molekularne strukture neodvisna od HDF in (2) sST2 kot novejši prognostični označevalec omogoča pri bolnikih z različno stopnjo KLB identificirati bolnike, ki imajo večje tveganje za razvoj SŽ dogodkov, hospitalizacijo in smrt. Metode: V raziskavo smo vključili 91 bolnikov (57 moških, 34 žensk) s KLB 1. do 5. stopnje in 123 bolnikov (75 moških, 48 žensk) s KLB 5D stopnje na nadomestnem zdravljenju s HDF. Vsem bolnikom smo ob vstopu v raziskavo odvzeli vzorce krvi za določitev hematoloških in koncentracije biokemijskih parametrov, vključno s sST2, NT-proBNP in TnI. Bolnike smo vključevali 12 mesecev, nato smo jih ob naročenih kontrolnih pregledih spremljali najmanj 18 mesecev. Beležili smo morebitne SŽ zaplete, hospitalizacije in smrt. Za ugotavljanje vpliva HDF na koncentracije biokemijskih označevalcev smo iz proučevane populacije izbrali 55 naključnih bolnikov s KLB 5D, ki smo jim izmerili serumske koncentracije pred in po HDF in statistično ovrednotili nastale spremembe. Statistično analizo pridobljenih podatkov smo izvedli z uporabo programske opreme Medcalc® (Ostend, Belgija). Razlike koncentracij pred/po HDF za oba parametra pri posameznih bolnikih smo testirali s parnim T-testom ter jih izrazili v odstotkih. Bolnike s KLB 1-5 in s KLB 5D smo na začetku raziskave razdelili, glede na začetno vrednost koncentracije sST2, v skupino z nizkim sST2 (sST2 <35 ng/ml) ali skupino z visokim sST2 (sST2 ≥35 ng/mL). Za oceno prognostične vrednosti serumskih označevalcev smo uporabili Kaplan-Meierjevo analizo preživetja in regresijsko Cox analizo. Z ROC (receiver operating characteristic) analizo smo določili in primerjali prognostično moč NT-proBNP, sST2 in njune kombinacije. Kot statistično značilna pomembna vrednost je bila P<0.05. Zaključki: V naši raziskavi smo uspeli potrditi obe zastavljeni hipotezi. Naši rezultati potrjujejo, da je sST2 neodvisen od ledvične funkcije in od postopka HDF, saj njegove serumske koncentracije niso statistično značilno različne glede na stopnjo KLB in se ne spremenijo po procesu HDF. Prav tako smo potrdili, da je sST2 kot označevalec fibroze in remodelacije sposoben opredeliti bolnike s KLB 1-5 in KLB 5D, glede na njihovo tveganje za razvoj življensko ogrožajočih dogodkov, hospitalizacije in smrti. Njegova dodana vrednost se kaže v primeru kombinirane rabe več označevalcev, kjer skupaj z NT-proBNP omogoča boljšo oceno tveganja kot kateri koli od posamičnih označevalcev. Ta ugotovitev potrjuje, da je sST2 neodvisen prognostičen označevalec, ki se odziva in nastaja preko drugih patofizioloških mehanizmov kot NT-proBNP.
Ključne besede: sST2, kronična ledvična bolezen, prognostični označevalec, hemodiafiltracija
Objavljeno: 12.08.2019; Ogledov: 680; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

8.
Hiperurikemija pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo
Tadej Petreski, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: sečna kislina, hiperurikemija, kronična ledvična bolezen, hemodializa, dolgoročno preživetje
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 1250; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (913,92 KB)

9.
Analiza pulznega vala pri bolnikih s koronarno boleznijo
Tajda Šrot, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: arterijska togost, augmentacijski indeks, koronarna bolezen, kronična ledvična bolezen, periferni arterijski pulzni val
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 577; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

10.
Povezava med polimorfizmi in geni oksidativnega stresa pri bolnikih s pogostimi kompleksnimi boleznimi
Matic Broz, 2017, diplomsko delo

Opis: Avtoimune kompleksne bolezni, kot so kronična vnetna črevesna bolezen, multipla skleroza in astma, nastanejo kot posledica delovanja genetskih in okoljskih dejavnikov. Pomembno vlogo pri nastanku teh bolezni ima oksidativni stres, saj poveča vnetje, sproži apoptozo celic ter zniža imunsko odpornost. Diplomsko delo prikazuje vpliv sprememb v genih oksidativnega stresa na razvoj astme, multiple skleroze in kronične vnetne črevesne bolezni v slovenski populaciji. V diplomskem delu smo pri slovenskih bolnikih z astmo, multiplo sklerozo in kronično vnetno črevesno bolezenijo ter pri kontrolni skupini zdravih posameznikov s tehniko talilne krivulje visoke ločljivosti genotipizirali polimorfizme posameznega nukleotida (SNP) v genih oksidativnega stresa, in sicer SNP rs4880 na genu SOD2 in SNP rs2107538 na genu CCL5. Ugotovili smo statistično značilno povezavo med polimorfizmom SNP rs4880 na genu SOD2 in multiplo sklerozo. Pri bolnikih z multiplo sklerozo je bila frekvenca alela C višja (0,559) v primerjavi s kontrolno skupino (0,471, p=0,019). To pripišemo izgubi funkcije MnSOD, do katere pride zaradi zamenjave timina s citozinom na 47. mestu. Povezave med rs2107538 na genu CCL5 in analizirami boleznimi nismo potrdili. Ugotovili smo, da SNP rs4880 na genu oksidativnega stresa SOD2 prispeva k patogenezi multiple skleroze in prav tako nakazuje na povezavo z razvojem astme. Rezultati diplomskega dela nakazujejo na vlogo genov oksidativnega stresa pri nastanku kompleksnih bolezni.
Ključne besede: oksidativni stres, multipla skleroza, astma, kronična vnetna črevesna bolezen, HRM
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 969; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici