| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekonomska in finančna analiza pridelave in predelave krompirja
Matej Kolenko, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je analizirati ekonomsko upravičenost pridelave in predelave krompirja v pomfrit na domači kmetiji. V ta namen je bil za pridelavo krompirja in predelavo v pomfrit razvit simulacijski model. Rezultati ekonomske analize kažejo, da sta pridelava krompirja (Ke = 1,80) in predelava krompirja v pomfrit (Ke = 1,55) ekonomsko upravičeni. Modelna ocena parametrov finančne smotrnosti investiranja v predelavo krompirja je nadalje pokazala tudi, da je s finančnega vidika po 10 letih in ob predvideni 14 % letni obrestni meri ter ob predpostavki konstatnega letnega denarnega toka, na domači kmetiji investicija predelave krompirja v pomfrit upravičena. Obdobje povratka investicije v predelovalno linijo za pomfrit znaša 5 let, ocenjena vrednost interne stopnje donosnosti pa je zelo visoka (ISD = 28,86 %).
Ključne besede: krompir, pridelava, predelava, ekonomika, CBA analiza
Objavljeno: 11.08.2009; Ogledov: 3193; Prenosov: 509
.pdf Celotno besedilo (695,56 KB)

2.
Nitrati v zelenjavi in spremembe v vsebnosti po skladiščenju in procesiranju
Alenka Hmelak Gorenjak, 2015, doktorska disertacija

Opis: Namen disertacije je bil določitev realnih izhodišč za oceno vnosa nitratov s svežo, skladiščeno in procesirano zelenjavo in postavitev smernic za njegovo zmanjšanje. V ta namen smo validirali metodi za določanje nitratov s tekočinsko kromatografijo: EN 12014-4 in metodo po Chengu in Tsangu ter ju primerjali s standardno spektrofotometrično metodo EN 12014-7. Z validiranimi metodami smo določili vsebnost nitratov v vzorcih solate (Lactuca sativa L.), regrata (Taraxacum officinale agg. F.H. Wigg), špinače (Spinacia oleracea L.), belega zelja (Brassica oleracea var. capitata L. convar. capitata (L.) Alef. var. capitata L. fo. alba DC.), rdeče pese (Beta vulgaris L. subsp. vulgaris var. conditiva Alef., syn. B. vulgaris L. var. cruenta Wittm.) in krompirja (Solanum tuberosum L.). V raziskavo smo zajeli vzorce zelenjave različne pridelave, v različnih letnih časih, različnega izvora in sort. Vsebnost nitratov smo določili v v zorcih surove, skladiščene in procesirane zelenjave. Postopke obdelave zelenjave smo izvedli z 11 različnimi tehnikami v veliki kuhinji pod kontroliranimi pogoji in v velikih kisarnah zelja. Zaključke disertacije smo podali na osnovi analize 1043 podatkov o vsebnosti nitratov, nitritov (določeni po Griessu) in vitamina C (določen s tekočinsko kromatografijo s PDA detekcijo). Vsebnosti nitratov v vseh analiziranih vzorcih so znašale od 14 do 7513 mg/kg sveže snovi. Najvišje vsebnosti nitratov smo določili v rdeči pesi (2816 mg/kg), sledijo špinača (1682 mg/kg), solata (1529 mg/kg), belo zelje (374 mg/kg), regrat (195 mg/kg) in krompir z najnižjo določeno vsebnostjo nitratov (143 mg/kg). Shranjevanje ni imelo značilnega vpliva na vsebnost nitratov in nitritov v solati. Razmerje vsebnosti vitamin C/nitrat se je med skladiščenjem krompirja značilno znižalo za 48 %. Za oceno vnosa nitratov v človeški organizem je potrebno upoštevati vpliv tehnik obdelave na znižanje ali zvišanje vsebnosti nitratov glede na svežo zelenjavo. Po kuhanju upoštevamo 53 % znižanje vsebnosti nitratov za špinačo, 24 % znižanje za fermentirano zelje in 10 % za neolupljeno rdečo peso. Blanširanje špinače vpliva na 36 % znižanje vsebnosti nitratov, sotiranje na 25 % povišanje. Pripravljen pire iz kuhane špinače vsebuje 60 % manj nitratov kot sveža špinača, pire iz dušene špinače 30 % manj. Med fermentacijo zelja se vsebnost nitratov ni značilno spremenila. Na vnos nitratov v človeški organizem imata glavni vpliv vrsta zaužite zelenjave in način priprave.
Ključne besede: nitrati, solata, Lactuca sativa, špinača, Spinacia oleracea, belo zelje, Brassica oleracea var. capitata fo. alba, rdeča pesa, Beta vulgaris subsp. vulgaris var. conditiva, krompir, Solanum tuberosum, skladiščenje, procesiranje
Objavljeno: 16.02.2015; Ogledov: 2048; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

3.
Vpliv sredstva Mineral podjetja AS AN d.o.o. na rast in razvoj krompirja
Marta Blažič, 2013, diplomsko delo

Opis: Na trgu so na voljo sredstva za nego rastlin, ki jih je dovoljeno uporabljati v ekološki pridelavi in naj bi vplivala na rast in pridelek. Z namenom, da bi preverili vpliv sredstva za krepitev in nego rastlin Mineral podjetja AS AN d.o.o. in konkurenčnega sredstva (imenovanega Vzorec II), so bili izvedeni triletni poljski poskusi na ekološki kmetiji Križman v Limbušu, na podlagi katerih smo analizirali vpliv apliciranja izbranih sredstev v letih 2008, 2009 in 2010 na višino pridelka krompirja sorte 'Marabel'. Na posamezno poskusno parcelo, veliko 12 m2, je bilo aplicirano 6 ml sredstva (5 l ha-1). Signifikanten vpliv na pridelek je imelo le leto. Analiza podatkov ni pokazala signifikantnih vplivov Minerala v pridelku (P ≥ 0,05) v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem, razen v letu 2008, ko je bil izračunan signifikantni vpliv sredstva na maso gomoljev na posamezno rastlino.. V letu 2009 se je nakazal trend večjega števila debelih gomoljev (frakcije nad 56 mm) na rastlino pri uporabi testiranih sredstev v primerjavi s kontrolo.
Ključne besede: rastni regulatorji / varstvo rastlin / krompir / pridelek / Mineral
Objavljeno: 09.07.2013; Ogledov: 1326; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (658,35 KB)

4.
5.
6.
VPLIV DUŠIKA NA RAST IN PRIDELEK RAZLIČNIH SORT KROMPIRJA (Solanum tuberosum L.)
Simona Rajšp, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Načrtno gnojenje krompirja na podlagi analiz postaja edina priporočena praksa. Na posestvu UKC Pohorski dvor Maribor smo izvedli enoletni poskus po naključnem bloku v štirih ponovitvah. Poskus je vključeval pet sort krompirja 'Carlingford', 'Frisia', 'Desiree', 'Romano' in 'Cvetnik' in tri različne ciljne vrednosti dušika: 133, 153 in 173 kg N ha-1. Za kontrolno obravnavanje smo pri vsaki sorti uporabili obravnavanje brez dodanega dušika (0 kg N ha-1). Med rastno dobo krompirja je bil analiziran indeks listne površine, višina rastline in število stebel na posameznem obravnavanju. Ob spravilu smo pridelek gomoljev stehtali in sortirali po debelini na drobne, srednje debele in debele gomolje. Ciljna vrednost 173 kg N ha-1 ima statistično značilen vpliv na pridelek krompirja (31,0 kg 10 m-2), med posameznimi ciljnimi vrednostmi N pa ni razlik (obravnavanje 133 in 153 N, pridelek 25,4 in 24,6 kg 10 m-2 ). Pri morfoloških lastnostih je največji indeks listne površine dosežen pri obravnavanju 173 kg N ha-1 (2,7). Na višino rastlin in število stebel imata sorti in ciljne vrednosti statistično značilen vpliv. Največja višina je dosežena pri sorti 'Carlingford' (64,3 cm) in pri obravnavanju 153 kg N ha-1 (58,1cm), največje število stebel pa pri sorti 'Desiree' (4,9) in pri obravnavanju 173 kg N ha-1 (5,0).
Ključne besede: krompir, gnojenje, dušik, LAI, pridelek
Objavljeno: 18.12.2015; Ogledov: 823; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (736,31 KB)

7.
SPREMEMBE V VSEBNOSTI NITRATOV PRI KULINARIČNI OBDELAVI KROMPIRJA
Klara Brusar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Cilj naše raziskave je bil statistično ovrednotiti učinke kuhinjskih procesnih tehnik na vsebnost nitratov v gomoljih krompirja (Solanum tuberosum L.) različnih sort, načinov pridelave in porekla. Praktični del raziskave se je izvajal v letih 2012–2013 na Univerzi v Mariboru, kjer so bili nitrati analizirani s HPLC-metodo, v magistrskem delu pa smo dobljene rezultate še statistično ovrednotili. Procesne tehnike, ki vključujejo kuhanje, so pokazale statistično pomembno zmanjšanje vsebnosti nitratov v krompirju kot tudi v kombinaciji z lupljenjem, medtem ko so procesne tehnike, ki vključujejo cvrenje, povzročile znatno povečanje vsebnosti nitratov v vseh vzorcih krompirja. Druge procesne tehnike, ki vključujejo obdelavo v mikrovalovni pečici, parjenje, blanširanje in pripravo pireja, niso povzročile statistično pomembnih razlik v vsebnosti nitratov. Sorte krompirja so se med seboj razlikovale že po začetni koncentraciji nitratov in tudi bistveno vplivale na končni izid glede vsebnosti nitratov po kulinarični obdelavi. Glede na način pridelave (konvencionalna, integrirana, ekološka) ni bilo opaziti statistično pomembnih vplivov na spremembe vsebnosti nitratov po obdelavi. Rezultati študije lahko pomagajo zakonodajalcem pri oceni tveganja glede vsebnosti nitratov, potrošnikom pa pri izbiri kulinarične obdelave, ki najbolj zniža vsebnost nitratov v hrani.
Ključne besede: krompir, nitrati, kulinarična obdelava, način pridelave, sorta
Objavljeno: 23.12.2016; Ogledov: 781; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

8.
Vpliv nizkih temperatur na kvantitativno sestavo sladkorjev v gomoljih različnih slovenskih sort krompirja
Valentina Hrovat, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Temperatura skladiščenja krompirja je ključna za ohranjanje kakovosti z vidika vsebnosti škroba in prisotnosti enostavnih sladkorjev. V diplomskem delu smo obravnavali vpliv dveh temperaturnih režimov (4 °C, 8 °C) skozi obdobje 41 dni pri štirih različnih sortah ('Désirée', 'Pšata', 'KIS Sora', 'KIS Krka'). Pri 4 °C smo opazili sortno občutljivost. Ena najbolj občutljivih sort je bila 'KIS Krka' z vidika ohranjanja vsebnosti škroba. Pri tej sorti se je razgradilo največ škroba v saharozo, glukozo in fruktozo. Najmanj občutljiva sorta je bila 'Désirée'. Vsebnost škroba pri 'KIS Krki' se je skozi obdobje skladiščenja pri 4 °C znižala za 13 %, enostavni sladkorji so narasli, in sicer saharoza za kar 200-krat, glukoza in fruktoza za 14-krat. Pri sorti 'Désirée' se je vsebnost škroba pri skladiščni temperaturi 4 °C skozi obdobje znižala za 21 %, saharoza je narasla za 14-krat, glukoza za 2.2-krat in fruktoza za 2.4-krat. Na podlagi rezultatov diplomskega dela smo ugotovili, da je najprimernejša temperatura skladiščenja 8 °C, kot bolj tolerantna slovenska sorta z vidika slajenja se je izkazala sorta Sora.
Ključne besede: Slajenje, Krompir, Škrob, Saharoza, Enostavni sladkorji
Objavljeno: 09.07.2018; Ogledov: 159; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

9.
Izolacija in karakterizacija bakterije Clostridum difficile s površine krompirja
Tamara Simonič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Clostridium difficile je po Gramu pozitivna, anaerobna, sporogena bakterija, ki povzroča črevesne okužbe, najpogosteje po zdravljenju z antibiotiki, kemoterapiji in po kirurških posegih, ki privedejo do porušenja normalne črevesne mikrobiote. Bakterijo lahko najdemo v različnih naravnih okoljih, črevesju živali in tudi hrani. Namen magistrskega dela je bil izolirati in karakterizirati bakterijo C. difficile s površine krompirjev, kupljenih v različnih lokalnih trgovinah ter iz čim več različnih držav. Iz 8 različnih trgovin smo pridobili 23 vzorcev krompirja, ki so izvirali iz 10 različnih držav. Prisotnost C. difficile smo dokazali pri 14 vzorcih (60,9 %). Iz vseh vzorcev smo osamili 162 izolatov C. difficile, katerim smo najprej s PCR-pomnoževanjem potrdili za C. difficile specifični gen cdd3, ter jih opredelili s PCR-ribotipizacijo in toksinotipizacijo. Vseh 162 izolatov smo uvrstili v 9 različnih PCR-ribotipov: 012, 014/020, 023, 027, 053, 126, 150, SLO 129 in SLO187. Najpogostejši PCR-ribotip je bil 014/020, sledila sta ribotipa 053 in 126. Toksigenih je bilo 137 izolatov, kasneje uvrščenih v 5 različnih toksinotipov – toksinotip 0, I, III, IV in V, 26 izolatov pa je bilo netoksigenih (s PCR nismo mogli dokazati prisotnosti toksinskih genov). Naši rezultati kažejo, da je krompir kontaminiran s sporami bakterije C. difficile v visokem deležu in da lahko na krompirju najdemo enake PCR-ribotipe, kot se pojavljajo pri ljudeh, živalih in v okolju.
Ključne besede: Clostridium difficile, krompir, PCR-ribotipizacija, toksinotipizacija
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 283; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici