1. Optimizacija in validacija metode za določanje stranskih produktov fermentacije v pivuAnja Hribernik, 2021, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bila uvedba in optimizacija preskusne metode za določanje stranskih produktov fermentacije v pivu. Preskusno metodo smo primerjali s standardiziranimi metodami določanja stranskih produktov.
Med procesom fermentacije piva nastajajo poleg etanola in ogljikovega dioksida tudi lahkohlapni stranski produkti, ki vplivajo na senzorične lastnosti piva. Najpomembnejši stranski produkti, ki nastajajo so estri (etil acetat, izo-amil acetat, 2-feniletil acetat), višji alkoholi (n-propanol, izo-butanol, 2-metilbutan-1-ol, 3-metilbutan-1-ol, 2-fenil etanol), ketoni (butan-2,3-dion, pentan-2,3-dion), aldehidi (acetaldehid) in hlapne žveplove spojine (dimetilsulfid). Najpogosteje jih določamo s plinsko kromatografijo s plamensko ionizacijskim detektorjem (GC-FID), s predhodno destilacijo piva.
Preskusno metodo smo optimizirali glede na pogoje okolja laboratorija ter jo tudi validirali.
Za določanje smo uporabili metodo z minimalno pripravo in zajemom vzorca iz parne faze z ekstrakcijo na trdnem nosilcu (SPME, angl. solid phase microextraction). Sledila je kvalitativna in kvantitativna določitev s plinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (GC-MS). Rezultate meritev vseh metod smo primerjali z validacijskim postopkom s pomočjo statističnih metod.
Iz dobljenih kromatogramov in rezultatov analiznih metod lahko zaključimo, da smo uspešno uvedli in optimizirali preskusno metodo – SPME GC-MS. Dokazali smo linearnost, natančnost in točnost analizne metode, določili pa smo tudi LOD in LOQ. Potrdimo lahko tudi selektivnost in specifičnost preskusne metode, saj smo dobili ločene kramotografske vrhove za posamezno analizirano komponento. Z uvedbo preskusne metode smo bistveno skrajšali čas priprave vzorcev in analize, saj vzorcev ni potrebno predhodno destilirati.
Ključne besede: pivo, stranski produkti fermentacije, validacija, optimizacija, plinska kromatografija
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 55; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (2,77 MB) |
2. Razvoj afinitetne kromatografije s proteinom a za določanje stopnje oksidacije terapevtskih monoklonskih protiteles razreda IgG1, IgG2 in IgG4Janez Smerkolj, 2021, magistrsko delo Opis: Razvoj in proizvodnja bioloških zdravil vztrajno naraščata. Največji delež med njimi predstavljajo rekombinantna monoklonska protitelesa, ki so tekom razvoja, izdelave in shranjevanja podvržena neželenim procesom razgradnje. Oksidacija je ena izmed glavnih degradacijskih poti. Katalizirajo jo prisotnost kovinskih ionov, nečistoče v farmacevtskih oblikah, svetloba in povišana temperatura.
Za oksidacijo so med vsemi aminokislinami najbolj dovzetni površinsko izpostavljeni metioninski ostanki. Prisotnost oksidiranih metioninskih ostankov pri terapevtskih monoklonskih protitelesih vpliva na strukturo proteina in s tem na življensko dobo protitelesa v serumu, biološko funkcijo in imunogenost. Zato je določanje oksidacije metionina pri monoklonskih protitelesih pomemben del med biofarmacevtskim razvojem.
Določanje oksidacije metionina se večinoma izvaja s peptidnim kartiranjem, kjer protein encimsko razgradimo na krajše peptidne fragmente, ki jih ločimo s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti in detektiramo z masno spektrometrijo ali UV detekcijo. Razvoj in izvajanje teh analitskih metod je časovno zamudno in tehnično zahtevno.
Protein A afinitetna kromatografija se je izkazala kot alternativna metoda pri določanju stopnje oksidacije monoklonskih protiteles. Imunoglobulini G vsebujejo v konstantnem področju površinsko izpostavljena metionina, dovzetna za oksidacijo. Nahajata se v stični površini CH2 in CH3 domene, blizu vezavnega mesta imunoglobulina na protein A. Oksidacija teh dveh metionininov zmanjša afiniteto vezave imunoglobulina na protein A in predstavlja princip ločbe oksidiranih od neoksidiranih vrst imunoglobulinov s pomočjo afinitetne kromatografije.
V okviru magistrskega dela smo uporabili afinitetno kromatografijo s proteinom A za spremljanje oksidacijskih stopenj imunoglobulinov razredov IgG1, IgG2 in IgG4. Dosegli smo željeno ločbo oksidiranih imunoglobulinov G od neoksidiranih in na podlagi ločbe razvili ustrezno analitsko metodo za določanje stopnje oksidacije monoklonskih protiteles. Z novo analitsko metodo lahko hitro in enostavno določimo stopnjo oksidacije za imunoglobuline IgG1, IgG2 in IgG4 razreda. Rezultati, pridobljeni z novo afinitetno kromatografsko metodo, so primerljivi z referenčno metodo peptidnega kartiranja. Prav tako lahko novo analitsko metodo uporabimo za analizo različnih imunoglobulinov G, brez predhodne spremembe kromatografskih pogojev.
Ključne besede: Imunoglobulin G, monoklonsko protitelo, oksidacija, metionin, proteina A, afinitetna kromatografija
Objavljeno: 31.08.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,75 MB) |
3. Razvoj in optimizacija HPLC metode za določanje antimikrobnih substanc v suhem ekstraktu limoneKlara Žvab, 2021, magistrsko delo Opis: Hesperidin, eriocitrin, rutin ter kavna in klorogena kislina so antimikrobne snovi, ki jih najdemo v limoni in njenem suhem ekstraktu. Zaradi njihovih pozitivnih učinkov, predvsem na zdravje ljudi, se vse bolj pogosto uporabljajo v raznih prehrambenih dodatkih. V magistrskem delu smo razvili in optimizirali HPLC metodo, s katero identificiramo in kvantificiramo te antimikrobne snovi v suhem ekstraktu limone.
Za ločevanje spojin smo uporabili gradientno elucijo, kjer smo 0,4 % ocetni kislini postopoma dodajali vse več organske faze (metanola) pri pretoku 0,8 ml/min. Komponente v ekstraktu smo identificirali s primerjavo UV spektrov in retenzijskih časov referenčnih substanc, vsebnost komponent pa smo določili na podlagi umeritvene krivulje.
Pokazali smo linearnost metode za določevanje klorogene kisline, eriocitrina in hesperidina v območju 2,5–300 g/ml, kavne kisline v območju 1,0–300 g/ml in rutina v koncentracijskem območju 5,0–300 g/ml. Določili smo mejo zaznave (LOD), ki za vse komponente znaša 1,0 g/ml ter mejo določljivosti (LOQ), ki je 2,5 g/ml za hesperidin, eriocitrin in klorogeno kislino, 1,0 g/ml za kavno kislino ter 5,0 g/ml za rutin. Rezultati kažejo, da je metoda natančna za določevanje vseh komponent, medtem ko je točna za določevanje hesperidina in kavne kisline.
Z optimizirano metodo smo določili vsebnost posameznih antimikrobnih komponent v različnih vzorcih ekstrakta limone. Vse komponente smo zaznali v liofiliziranem suhem ekstraktu limone, v katerem sta prevladovala hesperidin (7,09 mg/g ekstrakta) in eriocitrin (3,81 mg/g ekstrakta). Visoke vsebnosti hesperidina smo zaznali tudi v liofiliziranem ekstraktu limete, kjer je ta vrednost znašala 9,74 mg/g ekstrakta. Ostale komponente so bile v teh in ostalih vzorcih zaznane v manjših količinah, nekje od 0,15 do 2,5 mg komponente/g ekstrakta.
Ključne besede: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC), validacija, hesperidin, eriocitrin, rutin, kavna kislina, klorogena kislina
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 266; Prenosov: 52
Celotno besedilo (5,31 MB) |
4. Avtomatizirano doziranje na kemiji, XY manipulator s pomočjo Arduino platformeJan Leban, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je opisana izdelava XY-manipulatorja za namene kromatografije. Zaradi kompleksnosti pri izdelavi je bilo treba za pomoč uporabiti programsko orodje za izdelavo virtualnega modela. Poudarek dela je na izdelavi manipulatorja od konstrukcije, izdelave, povezave električnih komponent ter programiranja do končnega izdelka z omenjanjem različnih težav pri izdelavi in rešitvah težav, ki so se med konstrukcijo in izdelavo pojavljale.
Ta naprava bo omogočala kompleksno doziranje tekočin, torej hitro, natančno in koordinatno doziranje. Prednost pred ročnim doziranjem bo tudi v tem, da bo možno natančno programirati potek doziranja in gibanja v XY-koordinatah. Tako se bo prihranilo veliko časa, pa tudi natančnost oziroma preciznost bosta na mnogo višji ravni kot pri ročnem
Ključne besede: Kromatografija, Arduino Nano, CNC, Nextion, avtomatizacija doziranja.
Objavljeno: 26.11.2020; Ogledov: 387; Prenosov: 45
Celotno besedilo (2,10 MB) |
5. Izolacija keratina iz odpadne volne s hidrotermičnimi postopkiAleksandra Verdnik, 2020, magistrsko delo Opis: Naraščajoča skrb za okolje in vse večje povpraševanje po varnih in trajnostnih bioloških materialih spodbujajo iskanje boljših in zelenih metod za izkoriščanje razpoložljivih naravnih stranskih proizvodov. Odpadna ovčja volna z visoko vsebnostjo keratina (95 %) je le eden izmed stranskih proizvodov, ki nastaja v tekstilni industriji. Smiselno bi bilo biorazgradljiv volneni keratin pretvoriti v komercialne biomateriale in jih uporabiti v nadaljnjih aplikacijah kot sekundarni proizvod. Pri tem ekstrakcija keratina iz odpadne volne s podkritično vodo predstavlja pomembno alternativo konvencionalnim procesom ekstrakcije.
V okviru magistrskega dela smo iz odpadne volne izolirali keratin z uporabo podkritične vode. Izolacijo smo izvedli v visokotlačnem in visokotemperaturnem šaržnem reaktorju pri temperaturah med 150 °C in 250 °C in reakcijskem času od 5 min do 75 min. Najvišji izkoristek keratina smo dobili pri temperaturi 180 °C in času 60 min. S Fourierevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo smo potrdili prisotnost keratina v dobljenih produktih izolacije. Izoliranemu keratinu smo nato določili molekulsko maso z dvema različnima metodama; s poliakrilamidno gelsko elektroforezo v prisotnosti natrijevega dodecil sulfata (SDS-PAGE elektroforeza) in z uporabo gelske kromatografije. Molekulska masa keratina, nastalega pri reakciji izolacije, je med 4 kDa in 13 kDa. Molekulske mase keratina padajo z naraščanjem temperature.
Ključne besede: odpadna volna, keratin, izolacija, podkritična voda, gelska kromatografija, elektroforeza
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 307; Prenosov: 0
Celotno besedilo (3,85 MB) |
6. Speciacijska analiza kroma v vinu in pivu z uporabo tekočinske kromatografije z visoko ločljivostjo, masne spektrometrije z induktivno sklopljeno plazmo in obogatenih stabilnih izotopov 53 Cr(III) ter 50 Cr(VI)Maja Gabrič, 2020, diplomsko delo Opis: Vino in pivo sta priljubljeni pijači. Vsebujeta vodo, minerale, vitamine, elemente v sledovih in različne organske spojine, kot so organske kisline, polifenoli, aminokisline, polisaharidi in alkohol. Med elementi v sledovih se v obeh pijačah nahaja tudi krom (Cr). V okolju sta najbolj stabilni kemijski obliki trivalentni (Cr(III)) in šestvalentni (Cr(VI)) krom. Spojine Cr(VI) so za vse žive organizme zelo strupene in kancerogene, medtem ko so spojine trivalentnega kroma bistveno manj strupene in v nizkih koncentracijah esencialne za človeka. V znanstveni literaturi so v zadnjem obdobju objavili članke, ki poročajo o vsebnosti Cr(VI) v vinih in pivih. To bi pomenilo, da pitje teh pijač predstavlja dolgoročno kronično izpostavljenost velikega dela človeškega prebivalstva strupenemu Cr(VI). Polifenoli in ostale organske spojine, ki so v vinu in pivih so močni reducenti. Zaradi njih vina in piva, ne morejo vsebovati Cr(VI). Ugotovitve o navzočnosti Cr(VI) v vinih in pivih, so najverjetneje posledica napačno uporabljenih analiznih postopkov za določanje kemijskih zvrsti kroma (speciacije kroma). Zato smo v diplomski nalogi želeli potrditi hipotezo, da Cr(VI), v vinih in pivih, ne more obstajati. V ta namen smo analizirali vzorce vina in piva z zanesljivim postopkom speciacijske analize z anionsko-izmenjalno tekočinsko kromatografijo z visoko ločljivostjo (HPLC) v povezavi z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS). Obnašanje Cr(III) in Cr(VI) v vzorcih vin in piv smo preučili z uporabo obogatenih stabilnih izotopov 53Cr(III) in 50Cr(VI). Kromatografsko ločbo smo spremljali z ICP-MS pri m/z 50, 52 in 53. V vzorcih vin in piv smo določili tudi celotne koncentracija kroma in nekaterih izbranih elementov. Rezultati kažejo, da vina in piva ne vsebujejo Cr(VI), ter da se je izotopsko označen 50Cr(VI), ki smo ga dodali v vino in pivo, zaradi prisotnosti antioksidantov in organske snovi v vzorcih, reduciral do 50Cr(III).
Ključne besede: vino, pivo, speciacija kroma, tekočinska kromatografija z visoko ločljivostjo, masna spektrometrija z induktivno sklopljeno plazmo, obogateni stabilni izotopi 53Cr(III) in 50Cr(VI)
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 312; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,23 MB) |
7. Vsebnost ftalatov v biološkem medijuŽiva Nekrep, 2020, diplomsko delo Opis: Ftalati so estri 1,2-benzendikarboksilne kisline. Produkti, proizvedeni iz ftalatov, so najpogosteje mehčalci, ki izboljšajo fleksibilnost in uporabnost polimerov z visoko molekulsko maso. Linearni in razvejani ftalatni estri so uporabljeni v proizvodnji plastike. Najdemo jih v črnilih, barvi, lepilih, talnih oblogah, nekaterih živilskih proizvodih, kozmetiki in farmacevtskih produktih. Spadajo med endokrine motilce, ker vplivajo na normalno hormonsko delovanje v človeškem telesu. Izpostavljenost določenim ftalatom lahko med drugim povzroči anomalije v razvoju ploda med nosečnostjo, preeklampsijo in prezgodnji porod, povezana je tudi s težavami v nevrološkem razvoju, z nižjo kvaliteto semenčic, s splavom, z astmo in alergijami ter debelostjo. Ljudje smo jim lahko izpostavljeni z inhalacijo, absorpcijo skozi kožo ter zaužitjem. Absorpcija, metabolizem, distribucija in eliminacija kemikalij so odvisni od načina vstopa v telo.
V diplomski nalogi smo razvili učinkovito in kratko metodo z zadovoljivimi rezultati za določanje dietil in dibutil ftalata v krvnem serumu in urinu. Dietil ftalat se nahaja v izdelkih za osebno nego (dišave), v prevlekah tablet v farmaciji, barvah in insekticidih. Dibutil ftalat uporabljajo pri prizvodnji celulozno acetatne plastike, v izdelkih za osebno nego (lak za nohte, kozmetika), laku in prevlekah tablet. Za ekstrakcijo omenjenih ftalatov iz bioloških vzorcev smo uporabili ekstrakcijo tekoče-tekoče in za določitev plinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (GC-MS).
Ključne besede: ftalati, dibutil ftalat, dietil ftalat, ekstrakcija, biološki vzorci, urin, krvni serum, plinska kromatografija z masno spektrometrijo
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 223; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,68 MB) |
8. Kromatografsko določanje vsebnosti bisfenola a v embaliranih vodahLucija Hajdinjak, 2020, diplomsko delo Opis: Embalirane vode spadajo med najbolj pogoste nakupe v vsakdanjem življenju, saj voda spada med najbolj zdrave pijače na svetu. Zaradi svoje embalaže pa lahko vsebuje številne strupene snovi, med katere spada tudi bisfenol A. Te snovi namreč prehajajo iz embalaže v vodo. Bisfenol A je sintetična kemikalija, ki se uporablja kot monomer pri sintezi polikarbonatne plastike. Veliko se ga uporabi za sintezo epoksidnih smol. Plastiki daje zelo dobre karakteristike, vendar pa je za človeka strupen. Njegov nezreagiran delež migrira iz embalaže v vodo in ob zaužitju lahko v našem telesu vzpodbudi in povzroči številne bolezni in nepravilnosti. Zaradi njegovih negativnih učinkov na zdravje ljudi so številni proizvajalci plastike začeli izločat bisfenol A iz sintez, vendar se ga še vedno uporablja. Ravno zaradi tega smo želeli raziskati, ali plastenke vode še vedno vsebujejo bisfenol A, ki nato lahko migrira v vodo, ki jo zaužijemo. V sklopu diplomskega dela smo razvili uporabne metode ekstrakcije bisfenola A na trdni fazi na koloni Strata X ter metode njegove kvantitativne analize s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti v povezavi z UV detekcijo. Analizirali smo 15 vzorcev vod, in sicer 10 srbskega in bosanskega porekla ter 5 slovenskega porekla. Uporabnost metode smo potrdili na obogatenih vzorcih vode. Uporabljeni topili za pripravo standardnih raztopin, pri postopkih ekstrakcije ter pripravo mobilnih faz za kromatografijo sta bila metanol in acetonitril. Izvedli smo reverzno fazno izokratsko elucijo in bisfenol A zaznali pri 210 nm. Prikazana analiza je zelo primerna za vzorce bisfenola A, katerih koncentracije presegajo 1 mg/L. Metoda pa ni bila dovolj občutljiva za analizo vzorcev nižjih koncentracij, kar se je pokazalo kot pomanjkljivost pri analizi realnih vzorcev. Bisfenol A se namreč v vodi nahaja v izredno nizkih koncentracijah, ki pa so po rezultatih sodeč pod mejo zaznavnosti UV detektorja.
Ključne besede: bisfenol A, embalirana voda, plastika, tekočinska kromatografija, ultravijolična svetloba
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 204; Prenosov: 45
Celotno besedilo (3,05 MB) |
9. Sočasno določanje ferulne, kavne in p-kumarne kisline v rastlinskih vzorcih s tekočinsko kromatografijoMateja Krempl, 2020, magistrsko delo Opis: Določali smo vsebnosti ferulne kisline, kavne kisline in p-kumarne kisline v vzorcu rdečega grozdja, v trgovsko dosegljivem rožmarinovem ekstraktu in v trgovsko dosegljivem ekstraktu zelene kave. Preiskovane kisline smo določali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti z UV zaznavo. Za ločevanje spojin smo uporabili izokratsko elucijo, kjer smo kot mobilno fazo uporabili mešanico metanola, vode in ocetne kisline v volumskem razmerju 15:80:5. Spojine v ekstraktih smo potrdili s primerjavo retenzijskih časov standardov, kvantifikacijo pa smo izvedli na podlagi umeritvenih krivulj. Linearnost metode je bila za vse preiskovane kisline potrjena v koncentracijskem območju 1,0–100,0 mg/L.
Vzorce smo pripravljali z različnimi postopki ekstrakcij (ekstrakcija tekoče-tekoče, ekstrakcija trdno tekoče z etilacetatom v Soxhletovem aparatu in s pomočjo ultrazvoka, ekstrakcija po kislinski hidrolizi in ekstrakcija po alkalni hidrolizi vzorcev). Najvišje vsebnosti preiskovanih spojin v rdečem grozdju so bile določene z ekstrakcijo po kislinski hidrolizi vzorcev kot tudi po ultrazvočni ekstrakciji. V vzorcu rožmarinovega ekstrakta in ekstrakta zelene kave preiskovanih kislin nismo zaznali.
Ključne besede: Validacija, ekstrakcija, ferulna kislina, kavna kislina, p-kumarna kislina, rastlinski vzorci, tekočinska kromatografija.
Objavljeno: 12.06.2020; Ogledov: 492; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,28 MB) |
10. Določanje molskih mas ▫$\alpha$▫-amilaze, ▫$\beta$▫-glukozidaze, proteaze in lipaze z metodo gelske kromatografijeJasmina Heric, 2019, magistrsko delo Opis: Gelska kromatografija je vrsta tekočinske kromatografije in je metoda za ločevanje molekul glede na molekulsko maso. Za gelsko filtracijo uporabljamo steklene kolone, napolnjene s stacionarno (trdno) fazo z enakomerno velikostjo por. Volumen oz. prostor med kroglicami gela (prazen volumen kolone) zapolnjuje mobilna (tekoča) faza.
Namen magistrske naloge je bil s pomočjo gelske kromatografije določiti molske mase encimov α-amilaze, β-glukozidaze, proteaze in lipaze. Najprej smo določili skupno koncentracijo proteinov v vzorcih ter določili elucijsi profil encimov. S pomočjo označevalcev znanih molekulskih mas (metilenskega modrila in dekstran modrega) smo izrisali umeritveno krivuljo za določanje molskih mas in nato določili molske mase encimov α-amilaze, β-glukozidaze, proteaze in lipaze. Ugotovili smo, da je eksperimentalno določena molska masa α-amilaze je 54,6 kDa, β-glukozidaze 112,2 kDa, proteaze 78,3 kDa in lipaze 26,6 kDa. Rezultate eksperimentalno določenih molskih mas smo primerjali s podatki o molskih masah najdenih v literaturi. Nato smo vse štiri encime združili v mešanico 4 encimov, katerim smo prav tako določili skupno koncentracijo proteinov s pomočjo Bradfordove metode in nato določili aktivnost posameznih encimov α-amilaze, β-glukozidaze, proteaze in lipaze v mešanici 4 encimov.
Ključne besede: magistrska dela, gelska kromatografija, molska masa, ▫$\alpha$▫-amilaza, ▫$\beta$▫-glukozidaza, lipaza, proteaza
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 617; Prenosov: 0 |
