1. Krmiljenje sinhronega pomika cilindrov s servo-pnevmatskim ventilom : diplomsko deloMatic Prah, 2024, diplomsko delo Opis: Glavni cilj diplomske naloge je bil zasnovati in izdelati sistem, ki omogoča sinhroniziran pomik dveh pnevmatskih cilindrov, med katera je vstavljen krhek predmet. Sistem temelji na uporabi servo-pnevmatskega ventila Enfield TR, ki skupaj z dvema potnima ventiloma nadzira gibanje pnevmatskih aktuatorjev. Z uporabo programirljivega logičnega krmilnika Siemens S7 je bilo omogočeno natančno in sinhrono premikanje cilindrov. Sistem deluje avtomatsko in ga je mogoče upravljati preko tipk na nadzorni plošči. Po preizkusu delovanja sistema smo na podlagi zbranih podatkov in analiziranih grafov ugotovili visoko natančnost ventila Enfield TR pri zagotavljanju sinhronega premika, kar potrjuje učinkovitost zasnovanega sistema. Ključne besede: servo-pnevmatski ventil, krmiljenje, PLK, pnevmatika, sinhrono premikanje Objavljeno v DKUM: 09.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12 Celotno besedilo (2,05 MB) |
2. Delovanje umetne mišice hasel : magistrsko deloMatija Ramšak, 2024, magistrsko delo Opis: Raziskovalno delo magistrskega dela obsega raziskavo mišice HASEL. Proučen je bil način izdelave in kateri so najprimernejši materiali za izdelavo ustrezno delujoče mišice. Delo zajema pripravo programa za preizkušanje mišic v programu Matlab-Simulink in merjenje pomikov mišic v odvisnosti od električne napetosti. V raziskavi se je mišice zbujalo z napetostjo 6 kV. Pri tem so bili doseženi majhni pomiki mišic, ki so bili zaznani z laserskim merilcem. Želelo se je prikazati drugačno obliko mehkega aktuatorja, njegove prednosti in bodoča področja uporabe. V raziskavo so bile zajete različne velikosti in tipi mišice HASEL. S preizkusno ploščico skupaj s krmilno ploščo v programu Matlab-Simulink se je mišice krmililo na tri načine: zbujanje s konstantno napetostjo, zbujanje na signal (step funkcija, pulzni generator) in regulacija z regulatorjem P ali PID, kjer se je mišico pomikalo na želeno razdaljo, ki je bila izmerjena z laserskim merilcem. V delu so tudi podani in pojasnjeni komentarji na odzive mišic. Ključne besede: mišica HASEL, MATLAB, visoka napetost, krmiljenje, kapacitivnost, kondenzator, digitalni signalni krmilnik Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 38; Prenosov: 10 Celotno besedilo (5,78 MB) |
3. Programabilno elektronsko enosmerno uporovno breme : diplomsko deloJanez Zabret, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bo predstavljena izdelava dinamično nastavljivega programabilnega elektronskega bremena za simulacijo ohmskih bremen. Predstavljeni bodo glavni gradniki elektronskih bremen, osnove delovanja in funkcionalnost izdelka.
Glavna vsebina dela bo dizajn, analiza izbire in vezave električnih elementov, izdelava elektronskega bremena ter testiranje njenega delovanja, za konec pa še nekaj možnih popravkov in potencialnih izboljšav nastalega prototipa. Ključne besede: tranzistor, ojačevalnik, enosmerno breme, krmiljenje Objavljeno v DKUM: 22.12.2023; Ogledov: 722; Prenosov: 44 Celotno besedilo (1,66 MB) |
4. Oddaljeno upravljanje in nadzor pnevmatske delovne postaje : magistrsko deloAlfonz Muhič, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava nadgradnjo že obstoječe pnevmatske delovne postaje na oddaljen nadzor in krmiljenje. Nadgradnja je zasnovana s pomočjo Beckhoff krmilnika in programskega okolja TwinCAT 3. Opisane so komponente pnevmatske postaje, krmilnika in delovanje programa TwinCAT 3. S pomočjo orodja TwinCAT 3 HMI WEB, ki omogoča vizualizacijo, se je izdelal spletni vmesnik, s katerim upravljamo delovno postajo. Vmesnik gostuje na spletu, kar omogoča oddaljen dostop, kjerkoli po svetu. Zaradi objave na spletu je tudi ustrezno zaščiten proti spletni zlorabi. Celoten postopek izdelave spletnega vmesnika in objave le-tega na splet je opisan podrobno po korakih. Glede nadzora pa je dodana kamera, ki prikazuje sliko v živo in nekaj pnevmatskih senzorjev za nadzorovanje tlaka na komponentah in mogočih kolizij. Ključne besede: Beckhoff, pnevmatska delovna postaja, krmiljenje, oddaljen nadzor, TwinCAT Objavljeno v DKUM: 21.09.2023; Ogledov: 374; Prenosov: 26 Celotno besedilo (3,36 MB) |
5. Adaptivni sistem za nanos fitofarmacevtskih sredstev v češnjevem sadovnjaku : diplomsko deloVasilij Femić, 2022, diplomsko delo Opis: V češnjevem nasadu smo izvedli preizkus adaptivnega sistema za nanos fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju besedila FFS), ki deluje po principu krmiljenja elektro – magnetnih ventilov na pršilniku. Sistem je bil nadgrajen in preizkušen v sklopu projekta TRANSFARM 4.0 na Katedri za biosistemsko inženirstvo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Primerjali smo teoretično količino odmerkov FFS pri uporabi pršilnika v konvencionalnem in adaptivnem načinu delovanja. Pridobljene podatke, tj. zabeležena odpiranja in zapiranja ventilov smo izvozili v programski paket Microsoft Office Excel in jih nato obdelali s pomočjo programskega paketa IBM SPSS Statistics. Izračunali smo deskriptivne statistike ter preverili frekvenčno porazdelitev. Opravljena sta bila analiza normalnosti porazdelitve in neparametričen test oz. Wilcoxon signed – ranks test, kjer smo statistično analizirali odprtja in zaprtja elektromagnetnih ventilov za konvencionalni in adaptivni način delovanja razvitega adaptivnega sistema. Z opravljenimi testi smo ugotovili, da razviti adaptivni sistem prinaša statistično značilen prihranek količin odmerkov FFS in hkrati zmanjšuje onesnaževanje z FFS na bližnjo okolico. Razviti adaptivni sistem se je pri delovanju izkazal zelo zanesljivo in učinkovito in predstavlja pomemben korak v smeri bolj natančnega nanosa ter varčne uporabe FFS, ki prinaša kmetom prihranke. Ključne besede: češnja, ventili, pršilnik, fitofarmacevtska sredstva, krmiljenje Objavljeno v DKUM: 06.10.2022; Ogledov: 664; Prenosov: 69 Celotno besedilo (3,26 MB) |
6. Brezžični nadzor in krmiljenje električnih porabnikov v hlevu : diplomsko deloAdrian Obrul, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je opisan razvoj tiskanega vezja za sistem za brezžično krmiljenje luči ter enostavnih električnih porabnikov v kmetijskem objektu.
Vezja, katera smo razvijali, nam bodo omogočali enostavno krmiljenje porabnikov na kmetijskem objektu. Povezava bo vzpostavljena preko Wi-Fi komunikacije, upravljanje pa preko mobilnih naprav. V diplomskem delu bomo opisali dva modula in sicer brezžičen modul, ki je popolnoma avtonomen. Zanj potrebujemo samo napajanje z 230 V AC in Wi-Fi povezavo, za vse drugo lahko modul poskrbi sam. Drugi modul je pa modul relejev, na katerem imamo nameščene releje, s katerimi upravljamo preko zaporedne povezave. Ta modul potrebuje napajanje 12 V DC in serijsko povezavo, ki bo preko električnega vodnika prispela do modula. Ključne besede: pameten hlev, brezžično krmilje, krmiljenje luči, tiskano vezje Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 977; Prenosov: 93 Celotno besedilo (1,69 MB) |
7. Krmiljenje toka za izvedbo elektro erozije : diplomsko deloLevko Levkov, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so predstavljene osnove krmiljenja toka za izvedbo elektroerozije. Diplomska naloga analizira in ponuja eksperimentalno dokazane vrste krmiljenja, ki se lahko uporabljajo za uspešno obdelavo materiala s pomočjo erozije. V diplomski nalogi so prav tako obrazložene posamezna in skupna delovanja električne komponente (npr. napajalnika), senzorjev in adaptivnih vezij za merjenje z mikrokrmilnikom in krmiljenje sistema s pomočjo krmilnih vezij. Predstavlja odlično podlago za nadaljnji razvoj tehnologije. Ključne besede: elektroerozija, merjenje, krmiljenje Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 719; Prenosov: 61 Celotno besedilo (2,20 MB) |
8. |
9. Delovna postaja mitsubishi electric - krmiljenje asinhronskega motorja : diplomsko deloMatic Zelenik, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo opisuje projektiranje in izdelavo delovne postaje Mitsubishi Electric. Delo
prav tako opisuje vso uporabljeno programsko opremo in izvedbo krmiljenja asinhronskega
elektromotorja.
Delovna postajo sem najprej računalniško sprojektiral, nato pa fizično izdelal.
Da sem lahko krmilil asinhronski motor, sem preučil programsko opremo. Na »HMI« sem
prikazal animacijo delovanja. Prav tako sem izvedel signalizacijo s semaforjem.
Pri diplomskem delu sem preučil vso Mitsubishijevo opremo, popisal manjkajoče elemente,
izdelal 2D in 3D prikaz delovne postaje, izdelal električne sheme, sestavil postajo in
vzpostavil napajalni in komunikacijski tokokrog, preučil programsko opremo, izdelal program
in nosilec za motor, testiral delovanje in izvedel simulacije. Ključne besede: Mitsubishi Electric, delovna postaja, krmiljenje asinhronskega motorja, projektiranje, HMI, programiranje Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 973; Prenosov: 77 Celotno besedilo (2,49 MB) |
10. Phase-Functioned neural networks for computer character control : magistrsko deloIvan Gradečak, 2020, magistrsko delo Opis: Metode strojnega učenja so v zadnjem desetletju omogočile preboj v učinkovitosti računalnikov pri reševanju problemov, kot so prepoznavanje slik, klasifikacija besedila in podatkovno rudarjenje. Eden od najbolj uspešnih pristopov so rešitve z uporabo umetnih nevronskih mrež, ki se zgledujejo po bioloških nevronskih mrežah in zmožnostjo človeka, da opravlja kompleksne naloge. Da bi dosegle dobro zmogljivost, umetne nevronske mreže uporabljajo veliko medsebojno povezanih enostavnih celic, oziroma nevronov. Da lahko nevronska mreža učinkovito rešuje nek problem, jo je potrebno učiti. Učenje poteka s pomočjo učne množice vzorcev, ki za dane vhodne podatke vsebujejo tudi znane izhodne rezultate (npr. oznako razreda vhodnega vzorca). Na takšen način deluje nevronska mreža v tej magistrski nalogi za animiranje in krmiljenje računalniških likov.
Animacije v filmih, simulacijah in video igrah zahtevajo sodobne pristope in pred kratkim predstavljena nevronska mreža z uporabo fazne funkcije (PFNN [8]), ki smo jo preučili v tem delu, zagotavlja enega od najbolj obetavnih pristopov. Vhodi mreže so podatki o položaju in hitrosti premikanja sklepov računalniškega lika, ter podatki o višinah terena v točkah trajektorije. Prav tako so vhodi v mrežo normalizirane vrednosti, ki povedo, ali računalniški lik stoji na mestu, hodi, beži, čepi, skače ali je naletel na steno in se mora ustaviti. Izhodi mreže za krmiljenje računalniških likov se računajo v vsakem okvirju animacije in predstavljajo trenutno stanje sklepov lika in predvideno usmeritev hoje v prihodnosti. Del izhodov nevronske mreže uporabimo v naslednjem okvirju kot vhode, ki jih zlijemo s krmilnimi podatki uporabnika. Učenje se izvaja na predhodno obdelanem naboru podatkov, ki so ga avtorji PFNN posneli z metodo zajemanja gibanja v studiu. Po snemanju so podatke razširili z zrcaljenjem in jih prenesli v virtualno okolje ter tako dobili večjo učno množico za uspešnejše učenje nevronske mreže.
Arhitektura nevronske mreže s fazno funkcijo je triplastna mreža z veriženjem naprej, ki ima 342 vhodnih in 311 izhodnih spremenljivk. Vsaka skrita plast ima 512 nevronov, in na obeh skritih plasteh se uporablja eksponentna linearna (ELU) aktivacijska funkcija, ki omili nezaželen pojav izginjajočega gradienta med učenjem nevronske mreže. Mreža je izdelana v programskem jeziku Python z uporabo knjižnice TensorFlow. Pri učenju mreže se uporablja optimizacijski algoritem Adam s prilagodljivo hitrostjo učenja. Na vsaki plasti se uporablja regularizacijska tehnika odpovedovanja nevronov, ki omejuje prekomerno prilagajanje modelov učni množici.
V primerjavi z običajnimi nevronskimi mrežami z veriženjem naprej, uporablja PFNN posebno fazno funkcijo, s pomočjo katere interpolira med štirimi nabori uteži nevronske mreže na podlagi vrednosti fazne spremenljivke. Ti nabori uteži se vzporedno optimizirajo med učenjem nevronske mreže. V vsakem ciklu hoje fazna spremenljivka teče od 0 do 2pi, torej od takrat, ko ima računalniški lik desno nogo v kontaktu s terenom in jo začne dvigati, do takrat, ko jo postavi nazaj na tla. Za interpolacijo med različnimi nabori uteži je bil uporabljen kubični Catmull-Romov zlepek. Izhodi nevronske mreže se med učenjem uporabijo za izračun napake in posodabljanje vseh štirih naborov uteži.
Nevronsko mrežo lahko uporabimo v demonstraciji krmiljenja animiranega lika, tako da se izhodi nevronske mreže zlijejo z uporabnikovimi krmilnimi signali za določanje položaja in hitrosti sklepov v kinematični verigi. Zlivanje krmilimo s faktorjem mešanja, ki omogoča uravnotežanje med natančnostjo krmiljenja in naravnostjo animacije računalniškega lika. Ključne besede: umetna nevronska mreža, zajem gibanja, animacija, fazna funkcija, krmiljenje likov Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 1330; Prenosov: 84 Celotno besedilo (4,53 MB) |