| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba koncepta varnosti krme v proizvodnem obratu
Valerija Kapš, 2012, diplomsko delo

Opis: V letu 2010 sem v tovarni močnih krmil spremljala proizvodnjo močnih krmil, s poudarkom na proizvodnji varne krme s sistemom HACCP. Cilj je bil spoznati uporabo sistema HACCP v proizvodnji, način določanja kritičnih kontrolnih točk in kontrolnih točk, ter ukrepov nosilca dejavnosti v primerih prekoračitve dovoljenih parametrov kakovosti in varnosti. Dopolnili smo načrt HACCP z našim predlogom za izboljšanje, tako da smo predlagali dve novi kontrolni točki, in sicer mletje in mešanje. V tovarni močnih krmil smo opravili test homogenosti in navzkrižne kontaminacije po metodi dodanega barvila metil violet, ki je obvezna za vsako proizvodno linijo enkrat letno.
Ključne besede: krma, varnost krme, HACCP, kritične kontrolne točke
Objavljeno: 05.09.2012; Ogledov: 1346; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (870,45 KB)

2.
VPLIV SORTE MNOGOCVETNE LJULJKE NA HITROST SUŠENJA KRME
Sandi Kos, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: S ciljem ugotoviti vpliv sorte mnogocvetne ljuljke na hitrost sušenja krme smo v laboratoriju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v letu 2013 izvedli poskus v sušilni komori. V raziskavo smo vključili 5 sort mnogocvetne ljuljke (Lolium Multiflorum Lam.): Mendoza (2n), Melmondo (4n), Melword (2n), KPC Laška (4n) ter Kis Draga (2n). Meritve s tehtanjem smo opravljali v časovnem intervalu ene ure. Statistično značilno smo ugotovili največji padec sušine pri sorti KPC Laška, najmanjši pa pri sorti Melmondo. Spremljali smo tudi olistanost posameznih sort in ugotovili, da je izmed vključenih najbolj listnata sorta Melword, najmanj pa Melmondo. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da imajo posamezne sorte vpliv na hitrost sušenja krme.
Ključne besede: Ključne besede: sorta / mnogocvetna ljuljka / hitrost sušenja / krma
Objavljeno: 03.03.2015; Ogledov: 638; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (774,66 KB)

3.
VKLJUČEVANJE ZRNATIH STROČNIC V KOLOBAR NA KMETIJAH USMERJENIH V PRIREJO MLEKA
Metod Blagotinšek, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Obseg pridelave zrnatih stročnic v Sloveniji je še vedno pod želenim nivojem, saj je z zrnatimi stročnicami posejanih le 0,23 odstotkov vseh površin. Slovenija tako uvozi 70 % beljakovin, največji problem pa predstavlja uvoz transgene soje preko oceana. Namen diplomskega dela je na podlagi ankete preveriti, kaj je glavni razlog za takšno stanje v Sloveniji. Anketa je bila izvedena na območju Savinjske regije. Anketirane so bile mlečno pridelovalne kmetije, ki obdelujejo več kot 5 hektarjev njiv in so vključene v mlečno proizvodnjo »Pridelano/proizvedeno brez GSO«. Rezultati ankete kažejo, da se zrnate stročnice pridelujejo zgolj pri 23% anketirancev. Največji razlog za slabo zastopanost stročnic v kolobarju je pomanjkanje pridelovalnih površin. So pa rezultati ankete pokazali, da je soja zastopana v prehrani živali, pri 47 % anketirancev, druga polovica pa meni, da je soja prevelik strošek. Velik problem se kaže tudi v slabi informiranosti o pridelavi in krmni vrednosti soje, prav tako je le 10 % anketirancev seznanjenih, kako naj bi skupna Evropska politika vzpodbudila pridelavo leguminoz. Le 37 % anketirancev meni, da se bo pridelava zrnatih stročnic povečala do leta 2020, predvsem zaradi denarnih spodbud. Na podlagi teh rezultatov lahko sklepamo, da kmetje ne verjamejo v učinkovitost denarnih vzpodbud. Za leto 2015 je iz neposrednih plačil namenjenih 2 % nacionalne ovojnice za shemo proizvodno vezane podpore–podpora za beljakovinske rastline. Za leto 2015 znaša višina podpore na hektar površin posejanih z beljakovinskimi rastlinami 419 EUR.
Ključne besede: zrnate stročnice, soja, kolobar, proteinska krma.
Objavljeno: 04.05.2015; Ogledov: 1171; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (690,75 KB)

4.
Uporaba koncepta varnosti krme [v] proizvodnem obratu
Valerija Kapš, 2012, diplomsko delo

Ključne besede: krma, varnost krme, HACCP, kritične kontrolne točke
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 553; Prenosov: 21
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Napovedovanje kemične sestave krme z NIR spektroskopijo
Alenka Štalekar, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo preučevali uporabnost prenosnega NIR spektrometra za napovedovanje kemične sestave krme. V raziskavo smo vključili 244 vzorcev travnih silaž, mrve in zelene krme, v katerih smo z weendsko analizo določili vsebnost suhe snovi (SS), surovih beljakovin (SB), maščob (SM), vlaknine (SV) in pepela (SP) ter prostornino plinov (ki je pomembna za izračun energijske vrednosti krme). Dobljene kemične analize smo povezali s spektralnimi podatki. Pri razvijanju in validaciji modelov smo testirali vpliv območja valovnih dolžin, uporabe odvodov osnovnega spektra absorbcije ter načina validacije modelov. Kakovost modelov smo ovrednotili z determinacijskim koeficientom (R2CV) in napako navzkrižne validacije (seCV) ter parametrom RPD (razmerje med seCV in standardnim odklonom referenčnih vrednosti). V splošnem smo dobili boljšo kakovost modelov brez uporabe odvodov na celem in NIR spektru. Način validacije ni imel vpliva na rezultate. Zelo dobre rezultate smo dobili za SB (R2CV >0,90, RPD > 3,0) in SV (R2CV > 0,85, RPD>2,5) ter srednje dobre za SM, SP in prostornino plinov (R2CV = 0,65-0,75, RPD = 1,5-2,0). SS nismo uspeli zadovoljivo napovedati. Za primerjavo smo modele razvili še z laboratorijskim spektrometrom. Kakovost modelov pri laboratorijskem inštrumentu je bila večja kot pri prenosnem spektrometru. Razlog za to je delno v slabši natančnosti prenosnega inštrumenta (optična sonda in kabel) in delno v časovni razliki med izvedbo kemijske in spektralne analize pri prenosnem inštrumentu. Upoštevajoč slednje lahko zaključimo, da ima prenosni NIR spektrometer velik potencial za napovedovanje kemične sestave krme, vendar bi bilo za praktične namene potrebno napovedne modele pripraviti ponovno z novimi vzorci krme.
Ključne besede: NIR spektroskopija, krma, kemična sestava, prenosni spektrometer
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 839; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (770,90 KB)

6.
Novejši podatki o vsebnosti semen vrst iz rodu Ambrosia v krmi za prostoživeče ptice v Sloveniji
Breda Jakovac-Strajn, Kristina Jelka Pozvek, Tanja Prosenik, Mario Lešnik, Igor Ujčič Vrhovnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Vdihavanje peloda vrst iz rodu Ambrosia lahko povzroči preobčutljivostne reakcije. Krma za prostoživeče ptice je eden od dejavnikov, ki pripomorejo k širjenju omenjenih rastlin. Leta 2010 so zato k Direktivi o nezaželenih snoveh v živalski krmi (2002/32/ES) dodali aneks, da lahko krma za živali, ki vsebuje nezmleta žita, vsebuje do 50 mg semen vrst iz rodu Ambrosia v kilogramu krme (UL L 290/54). Podatkov o vsebnosti semen te rastline v krmi je zelo malo, zato smo z mikroskopsko metodo preiskali 40 vzorcev krme za prostoživeče ptice. Semena ambrozije je vsebovalo 20 vzorcev oziroma 50 %. Ugotovljeno število semen v kilogramu posameznega vzorca je bilo od 2 do 146 (10 mg do 774 mg). V skladu s predpisi smo vsebnosti preračunali relativno na vzorec z 12 % vlage in ugotovili, da je dovoljeno mejo presegalo 5 vzorcev (12,5 %).
Ključne besede: Ambrosia, semena, krma, analize, mikroskopija, ptice
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 251; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (182,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Model za podporo pri odločanju uporabe tehnologij pridelave krme
Ben Moljk, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Za iskanje možnosti učinkovitejšega gospodarjenja na živinorejskih kmetijah je prehrana živali zagotovo področje, ki to dopušča. Četudi se številni raziskovalci lotevajo raziskav pridelave travniške krme z njiv le s tehnološkega vidika, se ugotovitve navezujejo tudi na ekonomiko pridelave. Za ocenjevanje ekonomske upravičenosti uporabe tehnologij ali odločitev zanje si pomagamo z uporabo simulacijskih modelov, programskih orodij ter primernih metod. Pri računanju krmnih obrokov prehranske strokovnjake pretežno zanima pokritost potreb živali glede na intenzivnost proizvodnje, medtem ko agrarne ekonomiste zanima zlasti stroškovni vidik v razmerju s prihodki. V nalogi z vidika pogojev za pridelavo travniške krme z njiv ugotavljamo njihov vpliv na sestavo in vrednost krmnih obrokov za krave molznice. Razvito je orodje, ki poleg ocenjevanja ekonomskih vplivov omogoča tudi načrtovanje pridelave krme ter ocenjevanje primernosti tehnologij s stroškovnega vidika. Pri tem je uporabljena metoda klasičnega determinističnega linearnega programiranja. V nalogi je pristop testiran na primeru ravninskega kmetijskega gospodarstva, ki je specializirano v prirejo mleka. Dobljeni rezultati kažejo prednosti in slabosti linearnega programiranja. Hkrati je ugotovljeno, da je linearno programiranje lahko primerno orodje za načrtovanje pridelave krme in ocenjevanje tehnologij, a je pri tem kakovost rezultatov in razpoložljivost vhodnih podatkov pomembna omejitev.
Ključne besede: travniška krma z njiv, krmni obrok za krave molznice, ekonomika, simulacijski model, matematično programiranje, linearno programiranje
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 528; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

8.
Proučevanje zmožnosti izbire krme brojlerskih piščancev v obdobju pitanja
Adrijana Skrbiš, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: S poskusom smo želeli ugotoviti, ali so živali zmožne senzoričnega zaznavanja različnih krmnih mešanic, in ali so zmožne izbrati med različnimi krmnimi mešanicami. Poskus je bil razdeljen na dve opazovani skupini po 25 živali in je potekal ob različnih temperaturnih pogojih (povprečna zunanja temperatura pri prvi skupini 13 °C in pri drugi skupini 20 °C). Živali so bile označene in snemane. Na razpolago so imele enako osnovno krmno mešanico (KM0) s tremi različnimi dodatki (KM1, KM2, KM3) na osnovi kostanjevega tanina. Krme smo postavili na v naprej določene 4 lokacije, po določenem času pa smo krmne mešanice naključno zamenjali med lokacijami. Z zamenjavo krme na lokacijah smo dobili obdobja, znotraj katerih smo statistično analizirali obisk lokacij in krmnih mešanic. Analizo smo izvedli s statičnim programom SPSS 21.0 in z analizo χ2 ter z-testom. Pri nižjih temperaturah okolja je bilo več obiskov krme in obratno pri višjih temperaturah. V skupini 1 in 2 smo zaznali značilne (P ≤ 0,05) spremembe v frekvenci obiskov lokacije, medtem ko so bile značilne (P ≤ 0,05) spremembe v frekvenci obiska krme zaznane samo pri skupini 2. Dosežene telesne mase v skupini 1 so bile najvišje pri živalih, ki so obiskovale več krmnih mešanic, v skupini 2 pa pri živalih, ki so obiskovale le eno krmno mešanico. Ugotovili smo, da piščanci po spremembi položaja krme sledijo krmi na nov položaj.
Ključne besede: piščanci brojlerji / krma / izbira krme / rastnost
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 576; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (547,70 KB)

9.
Utjecaj kvalitete voluminozne krme na proizvodnju kravljeg mlijeka u općini Ptuj
1995, izvirni znanstveni članek

Opis: Analizirana proizvodnja mlijeka na 10 seoskih gospodarstava općine Ptuj, gdje zaostaju prosječne količine proizvedenog mlijeka simentalske pasmine krava muzara za ostalim regijama Slovenije. Istraživana je kvaliteta, pripremljene količine voluminozne krme i njihov utjecaj na proizvodnju mlijeka. Ustanovljeno je, da u krmnim obrocima nisu izbalansirani: suha tvar, energija i bjelančevine. Obrocima nedostaju smjese mineralnih tvari i vitamina te stočna sol. Nedovoljna, proizvodnja dovoljnih količina osnovne voluminozne i koncentrirane krme na gospodarstvima onemogućuje maksimalno iskorištavanje proizvodnog potencijala krava muzara, koje su u razdoblju od 1987. do 1992. proizvele 3318 kg mlijeka s 3,74% mliječne masti u standardnoj laktaciji. Prosjek mliječnih bjelančevina praćen u razdoblju od 1990. do 1992. iznosio je 3,17%.
Ključne besede: voluminozna krma, laktacija, krmni obroki, proizvodnja mleka
Objavljeno: 10.07.2017; Ogledov: 215; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Pomen dosevkov in ozelenitev tal na vodovarstvenih območjih
Branko Kramberger, 2017, znanstvena monografija

Opis: Po obdobju močne intenzifikacije proizvodnje, ki je bila še posebej izrazita v dvajsetem stoletju, smo na prehodu v tretje tisočletje prešli v obdobje okoljevarstvenega kmetovanja, kjer vse večjo skrb namenjamo ohranjanju čistega ozračja, biodiverzitete in čistih podzemnih voda. Na osnovi obsežnega pregleda svetovne znanstvene literature zadnjih petindvajsetih let in rezultatov lastnih raziskav, so v monografiji predstavljene prednosti uporabe dosevkov za krmo in dosevkov v izključni funkciji prekrivanja njivskih tal jeseni, pozimi in spomladi,s poudarkom na pomenu za vodovarstvena območja. Posebna pozornost je namenjena negativnim učinkom, ki jih lahko dosežemo z nestrokovno in nepravilno uporabo dosevkov in ozelenitev tal, predvsem so analizirane nevarnosti nepravočasne mineralizacije ostankov dosevkov v tleh ter vplivi na podzemne vode in naslednje poljščine v njivskem kolobarju. Na osnovi pregleda specifičnosti posameznih skupin dosevkov za krmo in prekrivanje tal (trave, metuljnice in križnice), so kot zaključek monografije podana tehnološka priporočila za strokovno utemeljeno uporabo dosevkov za krmo in dosevkov za izključno prekrivanje tal na vodovarstvenih območjih.
Ključne besede: dosevki, križnice, krma, metuljnice, mineralizacija, organska snov tal, ozelenitev tal, podtalnica, trave
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 431; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici