| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Zbornik radova
2011, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci

Ključne besede: krizni management, krizno komuniciranje, krizno upravljanje, krizni načrt, varnost, zagotavljanje varnosti, posvetovanja, konference, zborniki
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 321; Prenosov: 21
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Krizno upravljanje v primeru rušilnega potresa v Mestni občini Ljubljana
Katarina Lindič, 2017, magistrsko delo

Opis: V preteklosti so večje naravne nesreče za seboj pustile ogromna razdejanja. Nekatere naravne nesreče se lahko pravočasno predvidi in s hitrim ukrepanjem prepeči hujše posledice. Obstajajo pa tudi naravne nesreče, ki jih je težje oz. nemogoče napovedati in človeštvu predstavljajo veliko presenečenje. Takšna naravna nesreča je tudi rušilni potres, kjer je moč pričakovati veliko stopnjo panike, prestrašenosti in zmede med ljudmi. Na območju Slovenije so potresi že v preteklosti večkrat povzročili hude posledice. Ljubljansko območje s potresno ranljivimi stavbami, visoko koncentracijo prebivalstva in številnimi dnevnimi migracijami upravičeno velja za potresno najbolj ogroženo območje v Sloveniji. Sistem zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji ureja Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in je organiziran na državni, regijski in občinski ravni. Državni načrt zaščite in reševanja ob potresu sprejme Vlada RS in se aktivira ob nastanku rušilnega potresa v kateremkoli delu Republike Slovenije. Omenjeni načrt predstavlja osnovo načrtom zaščite in reševanja ob potresu na občinski ravni. V okviru raziskovanja so bili pregledani dokumenti Mestne občine Ljubljana s področja zaščite, reševanja in pomoči. Kot glavne akterje pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči Načrt Mestne občine Ljubljana za zaščito in reševanje ob potresu določa gasilske in reševalne službe, pripadnike Civilne zaščite, posamezne gospodarske družbe, zavode in druge organizacije ter posameznike z izvajanjem osebne in vzajemne zaščite. Po pridobljenih podatkih z raziskovalnega projekta POTROG lahko na območju Mestne občine Ljubljana v primeru rušilnega potresa pričakujemo večje število poškodovanih prebivalcev ter stavb in poškodovane infrastrukture. Omenjene službe zaščite in reševanja bodo, neposredno po potresu, zaradi uničene infrastrukture, porušenih ali delno porušenih hiš ter uničenih cestišč tako imele izjemno zahtevno in oteženo delo.
Ključne besede: krizno upravljanje, naravne nesreče, potresi, zaščita in reševaje, Ljubljana, magistrska dela
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 349; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

5.
Kritična energetska infrastruktura v Sloveniji
Meri Verdinek, 2018, diplomsko delo

Opis: Življenja si danes brez električne energije ni več moč predstavljati. Od električne energije je odvisno delovanje države, gospodarstva ter vpliva na kvaliteto življenja vsakega posameznika. Električna energija spada pod kritično energetsko infrastrukturo, kar pomeni, da lahko grožnje, ki ji pretijo, pravzaprav ogrožajo življenje ter tudi premoženje ljudi. Ena od groženj kritični elektroenergetski infrastrukturi so tudi naravne nesreče in vremenske ujme. V tovrstnih krizah je lahko elektroenergetska infrastruktura bolj ali manj ogrožena in/ali poškodovana, njene okvare pa posledično ogrožajo življenje ljudi ter živali, ogrožajo premoženje, kulturno dediščino ter nazadnje tudi okolje. Ena izmed naravnih nesreč, ki poleg viharjev ter mokrega in težkega snega ogroža elektroenergetsko infrastrukturo, je žled. Leta 2014 je Slovenijo prizadel katastrofalen žled. Poškodoval je precejšen del elektroenergetske infrastrukture po celotni Sloveniji, diplomsko delo pa se osredotoča na elektroenergetsko infrastrukturo podjetja Elektro Ljubljana, d.d. Diplomsko delo se na primeru tega žledoloma osredotoča na ocenjevanje ogroženosti kritične elektroenergetske infrastrukture in načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ter kakšno je vodenje v času krize v podjetju. Skozi intervjuje z zaposlenimi v podjetju Elektro Ljubljana, d.d. je podana podrobnejša percepcija nesreče in njenih posledic. V diplomskem delu se je ugotovilo, da je v slovensko zakonodajo možno implementirati spremembe, ki bi pozitivno vplivale na kritično elektroenergetsko infrastrukturo in sicer kabliranje električnih vodov brez pridobitve gradbenega dovoljenja, kar poleg preventivnega investiranja podpre tudi trajnost gradnje, saj je v primeru kabliranja življenjska doba električnega voda dvakrat daljša kot življenjska doba nadzemnega voda. Prav tako bi lahko v zakone implementirali omiljene postopke gradnje in tako ponovno podprli preventivno investiranje podjetij že v nekriznem času. Preventivno investiranje, kot je bilo v diplomskem delu ugotovljeno, je možno izvajati s kabliranjem električnih vodov, s preventivno menjavo (pre)starih drogov ter tudi z uvedbo pomočnika dežurnega delavca podjetja izven delovnih ur podjetja.
Ključne besede: kritična infrastruktura, krizno upravljanje, električna energija, naravne nesreče, žled, tveganja, študija primera, diplomske naloge
Objavljeno: 26.03.2018; Ogledov: 618; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici