Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Podjetja morajo biti vedno pripravljena na nenadne zunanje dogodke, ki bi lahko pretresli njihovo ustaljeno delovanje in ogrozili njihove cilje ali v najhujših primerih celo njihov obstoj. Na nastanek takšnih dogodkov podjetja ne morejo vplivati, lahko pa z ustreznim odzivom preprečijo nastanek neobvladljive akutne krize in večje škode. Sicer so takšni dogodki pogosto samo povod za izbruh krize, pravi vzroki za njen nastanek pa se največkrat skrivajo ravno v podjetju samem. Okolje, v katerem delujejo slovenska podjetja, je relativno stabilno. Primerljiva ameriška podjetja se, na primer, veliko pogosteje soočajo s posledicami orkanov, požarov, terorističnih napadov in drugih nenadnih dogodkov ali neravnih nesreč. V takšnem okolju je tudi proaktivnemu kriznemu managementu namenjeno več pozornosti kot pri nas. Vsekakor pa krizne pripravljenosti in kriznega managementa tudi v Sloveniji ne bi smeli postavljati na stranski tir. Magistrske naloge smo se lotili z namenom, da preverimo, kako so se slovenska podjetja odzvala na krizo, ki jo je v pomladnih mesecih povzročila pandemija virusa Covid-19 in opozorimo na velik pomen proaktivnega pristopa pri soočanju s krizo. Izvedli smo empirično raziskavo in ugotavljali, kako je šest slovenskih podjetij prilagodilo svoje poslovanje v tednih, ko je bila pri nas razglašena epidemija. Zraven njihovega odziva na krizo nas je zanimalo tudi, ali so v krizi našli nove priložnosti. Ugotovili smo, da so v podjetjih, kljub relativno nizki stopnji splošne krizne pripravljenosti, s svojimi odzivi relativno zadovoljni. Občutljivost na krizo podjetja pripisujejo predvsem dejavnosti, s katero se ukvarjajo, velik pomen pa se pripisuje tudi vpletenosti države, ki nosi velik del finančnega bremena krize. V raziskavi tudi ugotavljamo, da podjetja poskušajo izboljšati svojo krizno pripravljenost in odpornost z različnimi metodami; od manjših operativnih prilagoditev do korenitih strateških sprememb. V tem pomenu govorimo tudi o raznolikih priložnostih, ki so jih podjetja našla v nestabilnih kriznih razmerah. Vsekakor obstaja prostor za nadaljnjo raziskovanje in izboljšave. V raziskavo bi lahko vključili kvantitativne podatke in čez čas preverjali, ali je bil odziv podjetij dolgoročno uspešen. Še posebej zato, ker se do nastanka te magistrske naloge, nista zaključili niti zdravstvena kriza niti gospodarska kriza, ki je nastala kot posledica pandemije Covid-19. Pri podjetjih, ki so v krizi našla nove priložnosti, bi lahko čez čas preverili tudi, ali so le−te uspeli pretvoriti v oprijemljive poslovne rezultate. Osredotočili bi se lahko v eno panogo ali podjetje in jo preučili veliko bolj detajlno. Možnosti je ogromno, hkrati pa lahko z gotovostjo trdimo, da bo v duhu aktualnih dogodkov zanimanje za proaktivni krizni management, tako v akademski kot tudi v poslovni sferi, še naprej raslo.
Ključne besede: kriza, proaktivni krizni management, odpornost, transformacijski krizni management, priložnosti v krizi.
Objavljeno v DKUM: 04.05.2021; Ogledov: 1341; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1,58 MB)

Opis: Znanstvena monografija razvija znanstveno področje kadrovskega managementa, ki v svojem izhodišču generira zaposlenega, posameznika, ki v pričakovanju novih rešitev, tehnologij in ciljev, prispevajo k realizaciji vsakdana organizacije in njenih strateških ciljev. Tehnologija, ki jo generira razvoj znanosti in stroke, nam je v danih okoliščinah marsikdaj v pomoč, marsikdaj pa tudi spotika na poti do rešitev. Zavedanje, da je razvoj organizacij na področju kadrovskega managementa doseglo skozi leta strateški pomen, kljub temu, da še mnogo organizacij to žal obravnava kot administrativno funkcijo organizacije, je korak bližje k uresničitvi temeljnega poslanstva kadrovskega managementa. Upravljanje ljudi, zaposlenih in poslušanje tistih, ki so glavno vodilo v doseganju postavljenih ciljev organizacije je nuja in neizogibno dejstvo. Na kakšen način organizacije dosegajo in presegajo tovrstne rezultate, je v rokah tistih, ki morajo/so vešči upravljanja z ljudmi. Človek je s svojim človeškim in socialnim kapitalom vedno in vselej gonilo razvoja in napredka organizacij.
Ključne besede: informacijska tehnologija, kadrovski management, proces zaposlovanja, CV-vizitka, digitalna doba, zaposlovanje, narava dela, nestandardne oblike zaposlitve, ekosistem, digitalizacija, komuniciranje, krizni manager, priložnosti za mlade, kriza, izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, digitalna transformacija, organizacijska kultura, GLOBE, športne organizacije, turistične organizacije, IKT, HRM
Objavljeno v DKUM: 17.02.2020; Ogledov: 1703; Prenosov: 157
Povezava na datoteko

Opis: Nenehne spremembe v poslovnem okolju silijo podjetja k pravočasnim ukrepom prilagajanja poslovne politike k obvladovanju razvojne krize. Skozi delovanje samega podjetja sta potrebna določeno znanje ter izkušnje usposobljenega najvišjega managementa za dosego konkurenčne prednosti, katera je povezana s prepoznavanjem poslovnih priložnosti. Da bi lahko dosegli pričakovano rast in razvoj podjetja, je pomembno prepoznati stanje podjetja. Torej v kateri fazi razvoja življenjskega cikla je, saj na podlagi te ocene lahko uporabimo ustrezno politiko, ki pomaga k sprejemanju premišljenih odločitev za izboljšanje strukture in dogajanja v podjetju. Podjetja, ki želijo dosegati dolgoročno uspešnost skupaj s kombinacijo lastnosti pionirskega in rastočega podjetja, dosežejo dinamičnost. Dinamična podjetja aktivno spremljajo dogajanja na trgu ter tako s tehtanimi odločitvami vodstvenih delavcev z iskanjem profitnega motiva ustvarjajo novo vrednost in nova delovna mesta. Lahko bi rekli, da so vedno v koraku pred konkurenco, ter da njihov cilj ni preživeti, ampak uspeti. V analitičnem delu magistrske naloge smo tako za izbrano podjetje izvedli diagnozo razvojne stopnje podjetja, kjer smo s pomočjo Pümpin in Prangejeve (1995) metode ugotovili, v kateri fazi življenjskega cikla se proučevano podjetje nahaja. Nato smo na podlagi dobljenih rezultatov raziskali, ali je mogoče v življenjskem ciklu obravnavanega podjetja zaznati tipično razvojno krizo, kot sta jo opredelila Pümpin in Prange (1995) ter opredelitev faz podjetniških kriz po Kropfbergerju (2003). S sintezo spoznanj o kriznem stanju obravnavanega podjetja smo podali nadaljnje ukrepe, ki so pomembni za razvoj podjetja. Zadnji del raziskave smo sklenili z analizo odstopanja dejanskega stanja podjetja od ciljnega stanja dinamičnosti in podali predloge ukrepov za dinamizacijo podjetja.
Ključne besede: hitro rastoče podjetje, dinamizacija, razvojne faze podjetja, krizni management
Objavljeno v DKUM: 12.03.2018; Ogledov: 1675; Prenosov: 205
Celotno besedilo (1,89 MB)

Opis: V diplomskem seminarju je govora o hotelih, krizah v le-teh, kriznih udeležencih ter seveda obvladovanju krize. Prvo poglavje je sestavljeno iz opisa problema, ki je bil predmet raziskave, ciljev, predpostavk ter omejitev. V drugem poglavju so predstavljene različne definicije krize oziroma pogleda managerjev na njo, skupine vzrokov za samo krizo in razčlenjevanje le-te. Tretje poglavje se osredotoča na hotele, njihovo opredelitev, zgodovino, razlikovanje hotelov glede na kategorije in vodenje hotelov na kratek, srednji ter dolg rok. V četrtem poglavju pa je glavna tema vedenje samih udeležencev v krizi. V poglavju dobimo pregled nad reakcijami samih udeležencev, kot so na primer lastniki, management, odjemalci in drugi. V zadnjem poglavju teoretičnega dela pa sem obravnaval ukrepe razreševanja kriz na različnih področjih hotelov kot tudi predstavil krizni management, njegove naloge ter sestavne dele načrta za krizno upravljanje in distribucijo le-teh.
Ključne besede: hotel, vodenje hotelov, kriza, krizni management, udeleženci krize, obvladovanje krize
Objavljeno v DKUM: 27.06.2017; Ogledov: 1593; Prenosov: 193
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Naravne in druge nesreče so postale stalnica ogrožanja prebivalcev, kulturne dediščine, okolja in drugih dobrin. Februarja 2014 je Slovenijo prizadela naravna nesreča žled, povzročena je bila velika gospodarska škoda na drevju, električni in telefonski napeljavi, a kar je najpomembnejše, ogroženo je bilo prebivalstvo. V diplomskem delu smo opisali krizo žledoloma, potek žledenja in odziv sistema zaščite in reševanja v Občini Logatec. Ugotovimo, da je bila naravna nesreča žled in z njo povezan žledolom v Občini Logatec do sedaj redkost in zato naravne nesreče v takšnem obsegu nismo pričakovali. Kljub temu je sistem zaščite in reševanja na lokalni ravni izpolnil svoje poslanstvo, vse sile za zaščito in reševanje, ki so na ravni občine organizirane, so delovale v skladu s svojimi pristojnostmi. Na tovrstno naravno nesrečo so bili slabše pripravljeni le prebivalci. Ugotavljamo, da je za pripravo na nesrečo pomembno načrtovanje zaščite in reševanja. Načrti zaščite in reševanja temeljijo na oceni ogroženosti, ki jih morajo pripraviti pristojni državni in občinski organi za vsako posamezno nevarnost naravne in druge nesreče skladno z Navodili o pripravi ocen ogroženosti. Prav za tovrstno nesrečo ni obstajal krovni načrt zaščite in reševanja na državni ravni in posledično tudi ne na ravni Občine Logatec. Ugotavljamo, da ob nesreči take razsežnosti načrt zaščite in reševanja služi le za oporo, je pa prav, da načrt zaščite in reševanja obstaja in da so z njim seznanjeni vsi akterji kriznega menedžmenta. Izkazalo se je, da je zelo pomembno medorganizacijsko sodelovanje med vsemi vključenimi akterji. Da je pomembno njihovo sodelovanje v vseh fazah krize, od priprav oziroma načrtovanja, soočanja s krizo in do faze učenja, ki predstavlja izhodišče nadaljnje uspešnosti delovanja sistema kriznega menedžmenta in sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Ključne besede: naravne nesreče, žled, krizni management, krizno načrtovanje, ocenjevanje ogroženosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2016; Ogledov: 1382; Prenosov: 117
Celotno besedilo (410,41 KB)