1. Optimizacija poslovnih procesov pred kriznimi razmerami, med njimi in po njih: primer uvajanja ključnih kazalnikov uspešnostiKatarina Gregorovič, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava optimizacijo poslovnih procesov v malih in srednje velikih podjetjih v kontekstu kriznih razmer. Osredotoča se na razvoj enostavnega modela za spremljanje ključnih kazalnikov uspešnosti (KPI), ki temelji na dostopnih orodjih, kot je Excel. Namen dela je prikazati, da je mogoče tudi z omejenimi viri vzpostaviti učinkovit sistem zaznavanja poslovnih tveganj in izboljšati odpornost podjetja.
V nalogi je predstavljena analiza konkretnega podjetja iz tiskarske panoge, ki se sooča z izzivi digitalizacije in izgubo ključnih strank. Ključni kazalniki vključujejo donosnost prodaje, likvidnost, zadolženost in ROA (donosnost sredstev). Naloga predstavi, kako jih lahko podjetje uporablja za pravočasno zaznavanje kriznih razmer.
Poudarjena je pomembnost sistematičnega zbiranja in analiziranja podatkov ter možnost nadgradnje modela z bolj naprednimi digitalnimi rešitvami. Delo sledi tudi usmeritvam Sendajskega okvira, s čimer opozarja na širši pomen obvladovanja tveganj v poslovanju.
Delo se zaključi z ugotovitvijo, da spremljanje KPI že v osnovni obliki prispeva k večji stabilnosti in odpornosti podjetij, ter predlaga možnosti nadaljnjega razvoja Ključne besede: Optimizacija procesov, ključni kazalniki uspešnosti, digitalizacija, krizni
management Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1021,64 KB) |
2. Krizno komuniciranje pomembna sestavina kriznega managementa v mikro in malih podjetjihTibor Šergan Bajželj, 2025, diplomsko delo Opis: Današnje poslovno okolje je bolj kot kdaj koli prej podvrženo hitrim spremembam, ki že same po sebi močno vplivajo na uspešnost podjetja. Poleg teh sprememb poslovanje lahko ogrozi tudi kriza, ne glede na to, v kakšni obliki se pojavi. Gre lahko za proizvodne težave, logistične težave, ekološke nesreče, zdravstvene krize, težave z zaposlenimi in zaposlovanjem, kibernetske težave in podobno.
To od podjetij zahteva ustrezne priprave, usmerjene v predvidevanje možnih scenarijev in pripravo ukrepov za zmanjševanje posledic krize. Gre torej za krizni management, znotraj katerega pomembno vlogo igra krizno komuniciranje, ki se mu posvečamo.
Krizni management, poleg vseh drugih virov, potrebuje tudi človeške vire, ki so potrebni za izvajanje teh nalog. Pri tem se v dokaj specifični situaciji nahajajo mala in mikropodjetja, kjer so človeški viri dokaj omejeni in zahtevajo specifične prilagoditve.
Z ustrezno organizacijo, predvsem z ustreznim delegiranjem nalog, lahko tudi mala in mikropodjetja pripravijo kakovosten načrt kriznega komuniciranja, ki naslavlja morebiten pojav krize v podjetju. Ključne besede: kriza, krizni management, krizno komuniciranje, mala/mikropodjetja Objavljeno v DKUM: 23.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,14 MB) |
3. |
4. Krizni management v času Covid-19 v UKC Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNina Štupica, 2024, diplomsko delo Opis: Izbruh epidemije COVID-19 v Sloveniji je prinesel veliko novosti in prilagajanja tako imenovanim izrednim razmeram, še posebej je moral delovanje prilagoditi Univerzitetni klinični center Ljubljana (v nadaljevanju UKC Ljubljana), ki je največja zdravstvena ustanova v Sloveniji. Gre za hitro prenosljiv virus, ki povzroča bolezen COVID-19, ta pa lahko pomeni katastrofalne posledice za posameznike kot tudi za delovanje podjetij in drugih organizacij. Z izbruhom epidemije je bilo potrebno v zelo kratkem času sprejeti pomembne odločitve oziroma ukrepe za boj zoper širjenju virusa med zaposlenimi in še posebej med pacienti ter omogočati čim bolj nemoteno delovanje zdravstva, saj se zdravstvena dejavnost ni mogla povsem ustaviti, kot so to lahko naredila druga podjetja. Je pa bilo odloženih veliko nenujnih dejavnosti v tem času do ponovne vzpostavitve “normalnega” stanja. Prišlo je torej do krize delovanja, zato so morali biti vzpostavljeni pogoji za krizno vodenje UKC Ljubljana.
Skozi strokovno literaturo poskušamo ugotoviti, kako krizni management deluje v podjetju oziroma organizaciji in kako to impliciramo v podjetje, ki ima primarno zdravstveno dejavnost (neprofitno). Od začetka epidemije do danes je minilo precej časa in skozi časovnico tega obdobja lahko spremljamo, kako smo z boljšim razumevanjem bolezni ter s preteklimi odločitvami vplivali na efektivnost zaustavitve širjenja virusa COVID-19 ter hkrati zagotavljali delovanje zdravstvenega sistema tudi na drugih področjih zdravstvene oskrbe prebivalstva. Na podlagi sprotnega učenja in ugotavljanja ustreznosti sprejetih ukrepov se lahko, v primeru ponovnega izbruha ali podobnega kriznega stanja, še bolje pripravimo na zahtevne in hitre odločitve. S tem lahko zagotavljamo dober krizni management, ki je ključen za delovanje tudi neprofitnega podjetja. V diplomskem delu lahko primerjamo, kako se je krizni management spreminjal in kateri ukrepi, poleg že obstoječih, načrtovanih za primer epidemije gripe, so se spreminjali in izboljševali. Ključne besede: krizni management, epidemije, Covid-19, UKC Ljubljana, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 06.06.2024; Ogledov: 176; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,69 MB) |
5. |
6. |
7. Krizni management in obvladovanje krize covid-19 v turističnih podjetjih na HrvaškemSilvia Barbo, 2023, diplomsko delo Opis: Področje raziskave diplomskega dela je upravljanje in vodenje podjetja v krizni situaciji oziroma vloga kriznega managementa pri obvladovanju in razreševanju krize ter preprečevanju nastanku kriz. Turizem je na Hrvaškem eden izmed najpomembnejših gospodarskih sektorjev, saj predstavlja okoli 20 % bruto domačega proizvoda države. Številni prihodi turistov v vsega sveta so se zaradi izbruha pandemije covida-19 nenadoma ustavili, kar je za Hrvaško pomenilo začetek gospodarske krize. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov: teoretičnega in raziskovalnega dela. V teoretičnem delu smo se osredotočili na pojasnjevanje osnovnih pojmov, kot so kriza, krizni management, krizno komuniciranje in turizem. V raziskovalnem delu smo s pomočjo intervjuja analizirali, kako je covid-19 vplival na podjetja, ki se ukvarjajo s turizmom, in kako so se ta podjetja prilagodila novim razmeram v času pandemije. Ključne besede: kriza, krizni management, krizno komuniciranje, turizem, covid-19 Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,00 MB) |
8. Krizni management v času pandemije covid-19 v podjetju xMaša Kovač, 2023, diplomsko delo Opis: Krizni management je ključen proces obvladovanja in upravljanja s situacijami, ki predstavljajo nenaden, nepredvidljiv in pogosto izjemno zahteven izziv za organizacije, podjetja, institucije ali posameznike. Njegov namen je zagotoviti hitro odzivanje na krizne razmere, obvladovanje njihovih učinkov ter preprečevanje nadaljnjega širjenja škode. V okviru diplomskega dela smo raziskali, kako prepoznati krizne razmere v podjetju ter analizirali zunanje vplive, ki lahko povzročijo krizne situacije. Osredotočili smo se na primer krize pandemije COVID-19 in njenega vpliva na podjetje "x". Še posebej nas je zanimalo, kako se je izbrano podjetje odzvalo na ukrepe družbenega distanciranja, kar nas je pripeljalo do naslednjih ugotovitev o tem ali zavarovalni agenti na daljavo podpišejo več zavarovalniških polic, ter ali so uspeli razširiti svoje poslovanje. Po drugi strani pa kako je delo med pandemijo vplivalo na stroške in prodajo podjetja glede na pred pandemski čas.
V okviru diplomske naloge smo izvedli raziskavo, katere rezultati so razkrili več ključnih ugotovitev. Ugotovili smo, da zavarovalni agenti, ki delajo na daljavo, sklenejo več zavarovalniških polic z morebitnimi strankami. To nakazuje na pozitiven vpliv oddaljenega dela na učinkovitost prodajnih dejavnosti. Hkrati smo ugotovili, da podjetje dosega nižje stroške poslovanja, ko zavarovalni agenti delajo na daljavo. To kaže na potencialne prihranke v smislu infrastrukture in drugih operativnih stroškov. Preverili smo tudi hipotezo o tem, ali so zavarovalni agenti zaradi možnosti dela na daljavo povečali število prodajnih razgovorov, kar bi posledično vodilo v več sklenjenih zavarovalniških pogodb, ter da so povečali svojo prodajno mrežo. Naša raziskava je hipotezo potrdila le delno, saj je prišlo do odstopanja pri širjenju v tujino. Spoznali smo, tudi, da je podjetje v letu 2021 doseglo 17,63-odstotno povečanje prodaje v primerjavi z leti pred izbruhom pandemije. Ključne besede: kriza, krizni management, pandemija, COVID-19, načini reševanja krize v podjetju. Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 465; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,46 MB) |
9. Obvladovanje sistemskih strateških kriz za preprečevanje poslovnih krizIgor Vrečko, Matjaž Mulej, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku je obravnavana problematika prepoznavanja in razreševanja strateških kriz v poslovnih sistemih. Prepoznavanje strateških kriz je glede na obstoječe opredelitve pogosto stvar subjektivne interpretacije, kar otežuje oblikovanje in izvajanje potrebnih ukrepov za njihovo razreševanje. V prispevku opredeljujemo nova miselna izhodišča za opredelitev strateških kriz in uvajamo pojem sistemske strateške krize. Te pojasnimo in opredelimo kot vzrok za nastanek poslovnih strateških kriz in posledično operativnih kriz. Z opredelitvijo sistemske strateške krize ustvarjamo podlago za uvajanje celovitega pristopa k razreševanju strateških kriz z integracijo strateškega in projektnega menedžmenta, delujočega na konceptih sistemskega razmišljanja in kreativnosti, kar na kratko orišemo v predlaganem dvodimenzionalnem modelu obvladovanja sistemskih strateških kriz. Ključne besede: krize, finančna kriza, gospodarske krize, poslovni sistemi, krizni management, projektni management Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 385; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,07 MB) Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
10. Management v krizah : izbrana poglavja2022 Opis: Vključenost posameznika v organizacijo pomeni eno izmed poti socializacije, ki je sosledje izobraževalnih poti in drugih poti, ki jih človek ubira. Vstop v organizacijo pomeni usklajevanje lastnih potreb s cilji organizacije, ki so predpostavljeni glede na vizijo in strategijo ter poslanstvo organizacije. Tudi tu so ob vstopu določene poti začrtane. In po njih se ni problem gibati niti jih razvijati na način, da se sledi razvojnim tendencam organizacije. Je pa tako kot v življenju individuuma tudi v organizacijah vpliv notranjih in zunanjih dejavnikov večna sopotnica in spodbuda k razmisleku – kam še? Ključne besede: krizni management, management, COVID-19, digitalna doba, organizacija, zaposleni, e-izobraževanje, žvižgači, odnosi z javnostmi Objavljeno v DKUM: 10.02.2022; Ogledov: 1019; Prenosov: 266
Celotno besedilo (6,20 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |