| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Reševanje kriznih situacij v zaporih : magistrsko delo
Tanja Repnik, 2009, magistrsko delo

Ključne besede: zapori, varnost, krizne situacije, pogajanja, usposabljanje, pazniki, psihosocialna pomoč, magistrska dela
Objavljeno: 10.06.2009; Ogledov: 3538; Prenosov: 533
.pdf Celotno besedilo (838,44 KB)

2.
3.
4.
Pogajanja v kriznih situacijah - ravnanje v primeru samomorilnih namenov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Vanesa Avsec, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o samomoru, pogajanjih v kriznih situacijah, odzivih oseb v krizi, o komunikaciji v kriznih situacijah in reševanju situacije v primerih, ko gre za samomorilca. Samomor je razširjen pojav po vsem svetu, v vseh družbah sveta in se z njim ukvarja vrsta različnih ved. O samomoru obstaja vrsta mitov, ki so neresnični in se jih ljudje ne zavedajo. Osebo lahko do drastičnega ravnanja, kot je vzeti si lastno življenje, pripelje vrsta dejavnikov. Policisti so eni izmed mnogih, ki se srečujejo s samomori. Oseba, ki grozi s samomorom, o svoji nameri včasih sama obvesti policijo, kar pomeni, da je poklicala na pomoč in v policistih išče še zadnje upanje. Pomemben je tudi pojav samomora s policijo, ko ima oseba željo umreti, vendar si življenja iz različnih razlogov ne želi vzeti sama. Policijski tehniki aktivnega poslušanja in vživljanja v situacijo imata velik pomen in sta pomembni za reševanje situacije. Krizne situacije, kamor sodijo tudi situacije s samomorilci, so stresne za vse udeležene in tudi zahtevne. Za reševanje takih situacij je potrebno znanje, prav tako pa mora biti oseba, ki vodi pogovor oz. rešuje situacijo, tudi osebnostno dovolj zrela. Policijski pogajalci so osebe, ki imajo ustrezne osebnostne lastnosti in tudi ustrezno znanje za reševanje kriznih situacij. Cilji pogajanj v kriznih situacijah so jasni, pot do cilja pa zahtevna. Obstaja več načinov pogajanj, eni so bolj, drugi manj osebni, eni bolj, drugi manj varni za pogajalce, uporabljeni način pa je pogosto odvisen od situacije. Slovenska policija ima v svojih vrstah usposobljene policijske pogajalce, ki intervenirajo v kriznih situacijah, kjer sodelujejo tako s policisti kot z vpadno skupino, ki je pripravljena za primer, da se situacija ne bi rešila po mirni poti.
Ključne besede: pogajanja, pogajalci, krizne situacije, samomorilci, diplomske naloge
Objavljeno: 23.11.2012; Ogledov: 1333; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (655,67 KB)

5.
Razlika v ukrepanju policije pri zajetju talcev in amok situacijah : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Gregor Cerar, 2013, diplomsko delo

Opis: Ukrepanje policistov v kriznih situacijah zahteva dobro poznavanje teorije in prakse reševanja pojava, s katerim se soočajo. Poleg »klasičnih« kriznih situacij (zajetje in ugrabitev talcev ter zabarikadiranja v objekte) tuje policije v zadnjih desetletjih obravnavajo specifično krizno situacijo, t. i. amok situacijo. Pojav sicer ni posledica sodobnega načina življenja, saj je antropološko opisan že v 19. stoletju. Od »klasičnih« situacij se razlikuje tako v načinu storitve kot v pristopu k reševanju, ki ga praviloma izvajajo za to usposobljene enote policije (pogajalske skupine, specialna enota). Intervencija je pri amoku skoncentrirana na ukrepanje policistov, ki so prvi poslani na kraj dogajanja. Storilec v nekontroliranem besu pobija naključne žrtve, zato sta vsako odlašanje z intervencijo s strani policistov ter čakanje na ostale enote usodni za žrtve v situaciji. Z analizo situacij amok in zajetja talcev smo iskali razlike med psihološkimi profili storilcev teh dejanj, v načinu delovanja in taktike ter tehnike reševanja policijskih enot. Obravnava odmevnih primerov kriznih situacij v svetu je pokazala, da so tuje policije večinoma zelo dobro usposobljene za reševanje kriznih situacij. Slovenska policija v primerjavi s situacijo zajetja talcev praktično ne razpolaga z nobenim strokovnim gradivom, ki bi ga lahko uporabili pri teoretičnem in praktičnem usposabljanju policistov za primer situacije amok. Vse je še v povojih. Slovenska zakonodaja je glede uporabe orožja v policiji podobna državam v Evropi, kjer je že prišlo do amok situacije. Iz tega izhaja, da je slovenski prostor potencialno okolje, v katerem lahko pride do amok situacije.
Ključne besede: policija, policijsko delo, krizne situacije, amok, talci, diplomske naloge
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1126; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (419,79 KB)

6.
Analiza amok situacij
Polonca Planinšič, 2015, diplomsko delo

Opis: Amok situacijo je prvi zaznal kapitan Cook. V Maleziji je opazil motene osebe, ki so se začele obnašati nasilno brez razloga ter ubijati ljudi in živali v agresivnem napadu. Zaradi tamkajšnje kulture so menili, da je amok kulturno pogojen. Amok situacija je tako v razvite države prišla neopazno. Beseda amok izvira iz malajske besede, ki pomeni blazno, nasilno in brezupno dejanje. To dejanje je naključno, namerno in destruktivno morilsko vedenje, ki mu sledita amnezija in izčrpanost. Največkrat številne motnje storilca dosežejo vrhunec, ki se konča z njegovim samomorom. Svoje morilsko dejanje uperi zoper ljudi, predmete ali živali, do katerih je ekstremno agresiven. Posamezniki, ki izvedejo situacijo amok, so povečini moškega spola. Med morilskim pohodom se število žrtev giblje od 10 navzgor. Storilec se na morilski pohod predhodno dobro pripravi in se oboroži. Kljub temu da gre za naključno dejanje, posamezniki, ki vodijo amok, dejanje izvedejo iz znanega razloga, npr. zaradi ponižanja, žalitve, neuspeha, neučinkovitosti ali osebne izgube. Na nastanek amok situacije vplivajo trije psihološki dejavniki: psihopatološko stanje zatemnitve zaznavanja stvarnosti, psihopatološko stanje maničnega besa ali disocialna osebnostna motnja, narcistično maščevanje. Najbolj prevladuje psihološki dejavnik narcističnega maščevanja, saj družba stremi k čim večjemu cilju moči in bogastva. Posameznik, ki ne dosega tega cilja, se počuti izoliranega iz družbe in tako hoče svojo nevidnost spremeniti v vidnost. Amok situacija je nepredvidljiva in se lahko odvije kjerkoli in kadarkoli. Nobena država ni varna pred njo. Preprečujemo jo lahko s preventivnimi in kurativnimi ukrepi. Preventivni ukrepi se nanašajo na zgodnje prepoznavanje dejavnikov tveganja. Kurativni ukrepi pa se nanašajo na odzivnost in učinkovito taktiko policije.
Ključne besede: policija, policijsko delo, intervencije, amok, krizne situacije, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2015; Ogledov: 2249; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (321,59 KB)

7.
Medijska reprezentacija amok situacij in storilcev
Kristina Pavli, 2015, diplomsko delo

Opis: Amok je globalen medijski kulturni fenomen. Zaradi geografske omejenosti dogodka na določeno skupnost in okolje je večina z njim seznanjena prav preko množičnih medijev, ki vplivajo na javno razumevanje amok situacij. Vedejo se v skladu s tržnimi zakonitostmi in o kriminaliteti poročajo na senzacionalističen način, izpostavljenost prekomernemu nasilju v medijih pa ima lahko pri občinstvu za posledico zmanjšanje občutljivosti za nasilje, dojemanje grožnje za večjo, kot je v resnici, in posnemanje. Poleg tega strokovnjaki ugotavljajo, da so vzroki za množično nasilje ter njegovi učinki poenostavljeni in v medijih pogosto napačno predstavljeni, kar vključuje tudi prikazovanje problema duševnega zdravja. Mediji so nagnjeni k prekomernemu sklicevanju na povezavo duševne bolezni in nasilja, s čimer med drugim prispevajo k stigmatizaciji duševnih bolnikov. Mediji lahko preko učinka posnemanja prispevajo tudi k sami pojavnosti amok situacij, možno pa bi jih bilo uporabiti tudi za preventivo teh dejanj, kar očitno nakazujejo že študije o učinkih medijev na pojavnost samomorov. Priporočila za medijsko poročanje v primeru samomorov bi lahko služila kot osnova za spremembo poročanja v primeru množičnih pokolov. Številni raziskovalci, pa tudi Ameriško psihološko združenje tako množičnim medijem predlagajo naj ne objavljajo imen napadalcev, njihovih obrazov in propagande, naj ne poročajo o njihovem življenju in ne ugibajo o motivu, naj zmanjšajo število podrobnosti (potek dogajanja, uporabljena oblačila, oborožitev ipd.) in krvavih detajlov, naj ne objavljajo fotografij in video posnetkov, naj usmerijo pozornost na žrtve, a zmanjšajo količino fotografij žalujočih družin, v splošnem pa naj omejijo poročanje, ki naj bo zmanjšano in lokalizirano, povedo pa naj tudi drugačno zgodbo. Z namenom raziskovanja, kakšna je medijska reprezentacija amok situacij in storilcev v slovenskem medijskem prostoru, smo analizirali poročanje spletnih medijev rtvslo.si in 24ur.com o 12 amok situacijah iz ZDA in Evrope. Z metodo kritične diskurzivne analize smo ugotovili, da medijsko poročanje o amok situacijah v slovenskih spletnih medijih prevladujoče ne sledi začrtanim smernicam poročanja in da je v ospredju poročanja storilec, ki je prevladujoče reprezentiran kot posameznik s predhodnimi duševnimi težavami.
Ključne besede: amok, krizne situacije, storilci, mediji, medijsko poročanje, analize, diplomske naloge
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 587; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (765,65 KB)

8.
Ravnanje policije v amok situaciji
Petra Stopinšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Zdrava družba teži k varnosti na vseh področjih človekovega bivanja in delovanja. V letu 2016 je dejavnikov, ki ogrožajo varnost, veliko. Amok situacija je ena izmed tistih, ki pomeni visoko stopnjo ogrožanja varnosti, saj so navadno amok situacije izredno nepredvidljive, posledice le-teh pa katastrofalne. Amok situacije, ki so nekoč veljale za kulturno pogojen sindrom, se danes pojavljajo po vsem svetu. Daleč največ amok situacij se je zgodilo v ZDA, prav tako se pojavljajo v Evropi. Amok, ki predstavlja izjemno varnostno tveganje, zahteva poseben model ukrepanja varnostnih organov – policije. Amok situacije so posebno problematične v smislu hitrega ukrepanja policije, ki je ključno pri zmanjševanju števila žrtev amoka. Stare oblike posredovanja policije v amok situacijah, ki so temeljile na čakanju na specialne enote, medtem ko je število smrtnih žrtev naraščalo, je bilo nujno zamenjati. Zgodovina posredovanja policije v amok situacijah je pokazala, da je potreben nov pristop. Oblikovati se je začel model ukrepanja policije, ki zagotavlja predvsem varno ukrepanje za policiste, hkrati pa omogoča hitro in učinkovito ukrepanje. Razvile so ga države, ki so se z amok situacijami večkrat srečale in ga posredujejo tistim državam, ki na tem področju še nimajo izkušenj. Z namenom raziskovanja stanja pripravljenosti ravnanja slovenske policije v amok situaciji sem analizirala domače in tuje vire, ki se nanašajo na amok situacije. Z metodo kritične analize in s kvalitativno metodo (strukturiran intervju) sem ugotovila, da je slovenska policija delovala preventivno in redno izvaja usposabljanja za učinkovito ukrepanje policije v amok situaciji po avstrijskem modelu, kljub temu da se z lastno amok situacijo še ni srečala.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, usposabljanje, amok, krizne situacije, diplomske naloge
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 812; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (826,91 KB)

9.
Vloga policijskih pogajalcev v visokorizičnih kriznih situacijah
Aleksandra Ronner, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili policijske pogajalce in njihovo vlogo v visoko rizičnih kriznih situacijah. Ugotavljali smo, ali se policisti pri svojem delu na terenu pogosto srečujejo s kriznimi situacijami, zaradi katerih potrebujemo policijske pogajalce. Opisali smo zgodovino pogajanj. Predstavili smo krizne situacije, izbor in izobraževanje za policijske pogajalce ter formacijo posamezne pogajalske skupine. Podrobneje smo opisali način komunikacije, ki je zelo pomemben segment pri policijskih pogajanjih. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da se policisti pri policijskem delu srečujejo z različnimi zahtevnimi in zelo zahtevnimi situacijami in postopki ter so pri tem v kontaktu z običajnimi in težavnimi strankami. Ena izmed najpogostejših kriznih situacij so poskusi samomora. Slovenija je zelo samomorilno ogrožena in je v samem vrhu evropskih držav glede izvrševanja samomorov. Ugotovili smo, da komunikacija v postopkih z ljudmi policistom predstavlja vedno večji izziv, saj ima družba že privzgojen odpor do policistov, prav tako pa se vedno večje družbene spremembe kažejo tudi pri odnosu ljudi do policistov že pri izvajanju običajnih in zahtevnih postopkov. Vedno več je kriznih situacij, na katere so policisti poslani med prvimi. Te krizne situacije so varnostne situacije, pri katerih storilec s svojimi dejanji ogroža lastno varnost, varnost drugih oseb in varnost premoženja. Obrazložili smo, zakaj je zelo pomembno, da policist ob prihodu na kraj krizne situacije pozna osnove pogajalske taktike in s tem ustrezno pripravi teren za morebiten prihod policijskega pogajalca na kraj. Zaradi vsega navedenega smo ob koncu diplomske naloge ugotovili, da so policijski pogajalci zelo pomemben člen v policijski verigi in da ustrezen izbor in usposobljenost ter znanje, ki ga imajo policijski pogajalci, hitreje pripeljejo do uspešne razrešitve krizne situacije.
Ključne besede: diplomske naloge, pogajalci, krizne situacije, pogajanja, policija
Objavljeno: 28.08.2019; Ogledov: 71; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici