| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 140
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
David A. Moss in John A. Cisternino (urednika), New perspectives on regulation
Dejan Romih, 2010, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: recenzije, svetovno gospodarstvo, finančna kriza, gospodarske krize, krize
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 17; Prenosov: 0

2.
Planiranje razvoja podjetja fa-dental d.o.o.
Ven Florjančič, 2020, diplomsko delo

Opis: Spremembe v poslovnem svetu postajajo že skoraj vsakodnevna stalnica. Zaradi sprememb v življenjskem slogu končnih potrošnikov je ključno hitro sprejemanje vizije podjetja. Da bi se podjetje uspešno razvijalo, mora biti vodstvo podjetja pripravljeno pravočasno zaznati spremembe in nato ukrepati. Cilje vsakega podjetja, kot so obstoj in razvoj, doseganje poslovne uspešnosti, ohranjanje konkurenčnega položaja in zadovoljstvo vseh udeležencev podjetja, pa lahko podjetje uresniči le s pravilno planiranim in usmerjenim razvojem. V diplomskem delu bomo preučevali planiranje razvoja podjetja Fa-dental d. o. o., ki se ukvarja z zobozdravstvenimi storitvami. Najprej bomo podali teoretična izhodišča različnih avtorjev, ki jih bomo kasneje uporabili pri planiranju razvoja proučevanega podjetja. Osrednja tema diplomskega projekta je pripraviti vizijo in cilje za podjetje Fa-dental d. o. o. in ga finančno ovrednotiti. Pri pisanju diplomskega projekta bomo eno poglavje namenili vplivu covid-19 krize in morebitnih makroekonomskih posledic krize, ki bi lahko vplivale na podjetje.
Ključne besede: razvoj podjetja, vpliv covid-19 krize, vizija, politika podjetja, širitev podjetja
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 84; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (390,93 KB)

3.
4.
Merila tržne koncentracije in tržne moči podjetij
Dejan Romih, 2011, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: podjetja, konkurenca, tržne analize, koncentracije, merila, krize, ekonomska kriza, gospodarstvo, vodenje, spremembe
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 167; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (66,87 KB)

5.
Svetovna finančna in gospodarska kriza ter izhod iz nje
Dejan Romih, 2010, strokovni članek

Ključne besede: finančna kriza, gospodarske krize, krize, svetovno gospodarstvo
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 396; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (70,43 KB)

6.
Načrt finančnega prestrukturiranja v postopku prisilne poravnave
Sara Drofenik, 2017, diplomsko delo

Opis: Področje diplomske naloge je upravljanje in vodenje prisilne poravnave s prikazom v družbi Merkur d.d. ter poslovanje v krizni situaciji.
Ključne besede: kriza, poslovanje v krizi, reševanje krize, prisilna poravnava, načrt finančnega prestrukturiranja, podjetje Merkur d.d.
Objavljeno: 08.12.2017; Ogledov: 724; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (416,98 KB)

7.
Criza sub-primelor
Nataša Špes, Sebastjan Strašek, Timotej Jagrič, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Prin abordarea generală examinăm geneze şi mecanismele în crizele financiare majore şi ne concentrăm pe criza sub-primelor. Considerăm că în epoca globalizării financiare crescute o abordare corectă trebuie să ia în considerare pe lângă factorii funamentali mai multe echilibre şi caractere autoîmplinite ale crizelor financiare. În criza globală recentă din nou globalizarea financiară implementată în perioade de mare mobilitate de capital internaţional se presupune că ar fi produs criza bancară internaţională. Integrarea progresivă şi sofisticarea ridicată a produselor şi pieţelor financiare a adus noi forme şi un character global evenimentelor crizei în recenta criza sub-primelor.
Ključne besede: globalizacija, krize, ekonomsko ravnotežje, mednarodne finance, liberalizacija, bančništvo, finance, finančni trg, gospodarski položaj, kapital, trg kapitala, mednarodni trg kapitala, mednarodni tokovi kapitala, mednarodne banke, kreditiranje
Objavljeno: 10.07.2017; Ogledov: 388; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (186,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Obvladovanje krize v poslovanju hotela
Franjo Kosi, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju je govora o hotelih, krizah v le-teh, kriznih udeležencih ter seveda obvladovanju krize. Prvo poglavje je sestavljeno iz opisa problema, ki je bil predmet raziskave, ciljev, predpostavk ter omejitev. V drugem poglavju so predstavljene različne definicije krize oziroma pogleda managerjev na njo, skupine vzrokov za samo krizo in razčlenjevanje le-te. Tretje poglavje se osredotoča na hotele, njihovo opredelitev, zgodovino, razlikovanje hotelov glede na kategorije in vodenje hotelov na kratek, srednji ter dolg rok. V četrtem poglavju pa je glavna tema vedenje samih udeležencev v krizi. V poglavju dobimo pregled nad reakcijami samih udeležencev, kot so na primer lastniki, management, odjemalci in drugi. V zadnjem poglavju teoretičnega dela pa sem obravnaval ukrepe razreševanja kriz na različnih področjih hotelov kot tudi predstavil krizni management, njegove naloge ter sestavne dele načrta za krizno upravljanje in distribucijo le-teh.
Ključne besede: hotel, vodenje hotelov, kriza, krizni management, udeleženci krize, obvladovanje krize
Objavljeno: 27.06.2017; Ogledov: 753; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

9.
USPEŠNOST BANK V SLOVENIJI GLEDE NA SESTAVO UPRAV, LASTNIŠKO STRUKTURO IN NAČIN NAGRAJEVANJA
Marko Mlakar, 2016, magistrsko delo

Opis: Svetovna gospodarska kriza, ki se je začela sredi leta 2007 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA) s pokom nepremičninskega balona, je v veliki meri razgalila poslovanje bank v preteklih desetih letih in kot glavnega krivca za stanje gospodarstev pokazala prav na njih. S propadom investicijske banke Lehman Brothers v letu 2008 se je kriza še poglobila in povzročila najglobljo svetovno gospodarsko krizo po veliki recesiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Velike izgube, velikanski odpisi in izdatne državne pomoči so se vrstile povsod po svetu, da bi se pogasile posledice slabih vodstvenih odločitev in zgrešenega upravljanja s tveganji. Kriza je zelo prizadela tudi slovenske banke, a ne zaradi samih naložb v ameriške vrednostne papirje, temveč zaradi težav na strani virov financiranja (Košak, 2009, str. 10). Čeprav je, podobno kot v ostalih tranzicijskih državah, razvoj finančnega sistema tudi v Sloveniji napredoval relativno hitro, se je v času krize pokazalo, da je ta razvitost še vedno slaba. Slovenija je bila zelo odvisna od tujih virov financiranja, ki so se ob zaostrovanju finančne krize hitro zmanjševali. Poleg tega so bila slovenska podjetja v tistem času podkapitalizirana in odvisna od izvoznega povpraševanja, ki se je občutno zmanjšalo na globalni ravni. Z veliko recesijo v globalni kapitalistični ekonomiji v letih 2008 in 2009 smo bili v slovenski ekonomiji priča skokovitemu upadu izvoza in gospodarske rasti. Izvoz se je leta 2009 zmanjšal za 16 %, uvoz za 19 %, gospodarska rast je upadla za 7,9 % (Furlan, 2014). Dotok poceni tujega denarja se je začel ustavljati, gradbeni in nepremičninski balon se je začel spuščati. Tudi dvig brezposelnosti je bil strm: s 4,4 % leta 2008 na 9,6 % leta 2013. Zmanjševanje povpraševanja, hitro ohlajanje svetovnega gospodarstva in vračanje zapadlih dolgov so še okrepili likvidnostne težave podjetij in posledično bank, ki so se začele spopadati s povečanimi pritiski slabih dolžnikov. Slovenija se je tako v dvajsetih letih že drugič soočila s finančno krizo, ki je bila tokrat bistveno močnejša od tiste v zgodnjih devetdesetih letih. Pri tem se velikokrat zdi, da so bile banke, ki so imele jasno lastniško strukturo in mednarodni menedžment, praviloma uspešnejše in so tudi krizo prebrodile v hitrejšem času. Pokazalo se je tudi, da je bila do takrat veljavna regulativa finančnih trgov na ravni Evropske unije (v nadaljevanju EU) pomanjkljiva. V zelo kratkem času so se izvedle številne spremembe, s katerimi so evropski regulatorni organi spremenili obstoječa pravila in smernice nadzora finančnih institucij, prav tako pa so bile ustanovljene številne nove institucije, ki bodo v prihodnosti bedele nad njihovim poslovanjem. V iskanju krivcev in novih modelov korporativnega upravljanja bank so se tudi v Sloveniji pokazale bistvene razlike pri njihovi uspešnosti, ki so temeljile na strukturi lastništva, sestavi uprav in načinih nagrajevanja. V Sloveniji so pred krizo večinski tržni delež obvladovale banke v državnem lastništvu. Ta lastniški model je temeljil na pospešeni rasti posojil nefinančnim družbam. Letna stopnja posojil nefinančnim družbam se je od leta 2002 začela strmo zviševati (z 11,5 % leta 2002 na 37,5 % v letu 2008) in nikoli ni padla pod mejo 20 % na četrtletni ravni (European Banking Sector, 2013, str. 75). Zaradi krčenja depozitnih virov so se banke začele zadolževati v tujini in s tem še dodatno spodbudile posojilno ekspanzijo podjetjem in fizičnim osebam. Sredstva, ki so bila pridobljena na ta način, so bila uporabljena za različne špekulacije in prevzeme na podlagi visokega finančnega vzvoda. V povezavi s političnim vplivom so bila finančna sredstva v veliki meri posojena podjetjem v državni lasti, kjer so bile ocene kreditne sposobnosti in obvladovanje tveganj v času odobritve finančnih sredstev drugotnega pomena. V svetovnem merilu so to področje raziskovali številni avtorji in prišli do podobnih zaključkov glede uspešnosti bank v korelaciji s sestavo upra
Ključne besede: V letih od osamosvojitve dalje in v času pristopnih pogajanj z Evropsko unijo je bila Slovenija pogosto predstavljena kot država, ki se je izredno uspešno spopadla z razpadom Jugoslavije in izgubo takratnih izvoznih trgov. Po skorajda vseh ekonomskih statistikah je bil ekonomski razvoj Slovenije odličen, a po izbruhu svetovne finančne krize se je pokazalo, da je model, v katerem prevladujeta državno lastništvo in nizka raven tujih neposrednih naložb, zelo nevaren, saj v njem namesto tržnih zakonitosti velja asimetrija informacij in moralni hazard. Še posebej to velja za bančni sektor, ki ga v magistrski nalogi analiziramo na podlagi izbranih kazalnikov donosnosti in kazalnikov tveganja v obdobju 2009–2014.
Objavljeno: 19.12.2016; Ogledov: 806; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

10.
Vpliv migrantske krize na prevoznike
Gregor Bratina, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo želeli prikazati vplive migrantske krize v Evropi na transportna podjetja v Sloveniji. Osredotočili smo se na posledice pri transportu blaga na evropskih transportnih poteh. Zato smo tematiko diplomskega dela omejili zgolj na območje Evrope, saj ima begunska kriza tukaj največji vpliv. V raziskavo smo zajeli slovenska transportna podjetja, ki poslujejo z državami, na katere je migrantska kriza imela največji vpliv. To so predvsem članice Evropske unije in podpisnice Schengenskega sporazuma. Podatke smo pridobili na osnovi ankete, ki smo jo poslali slovenskim podjetjem z logističnimi dejavnostmi. Izbirali smo transportna podjetja s poslovanjem in sodelovanjem na nivoju mednarodnega transporta. Z anketo smo pridobili podatke, ki predstavljajo konkretne primere. Želeli smo ugotoviti, v katerih segmentih se je vpliv migrantske krize odražal. Ker so se pojavile nekatere vzporednice med migrantsko krizo in obdobjem pred vstopom v Schengensko območje, smo raziskovali še pomen Schengenskega sporazuma. Izidi so osnovani na podatkih iz ankete, ki so pokazali, da migrantsko krizo in njen vpliv občuti okoli tretjina transportnih podjetij. To se odraža predvsem na dodatnih stroških porabe vozil, stroških zaposlenih, daljših dostavnih časih in drugih posledicah. Pristop Slovenije k Schengenskemu sporazumu je imel na transportna podjetja v večini pozitivne učinke. Podjetja so si enotna v oceni, da bi ponovna uveljavitev mejnih kontrol na notranjih mejah EU povišala stroške poslovanja podjetja.
Ključne besede: migrantska kriza, Evropska unija, Schengenski sporazum, transport blaga, transportne poti, posledice krize
Objavljeno: 21.11.2016; Ogledov: 693; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici