| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA MED DAVČNIMI UKREPI V ZDA, NEMČIJI IN SLOVENIJI V RAZMERAH FINANČNE KRIZE TER NJIHOV VPLIV NA DELOVANJE PODJETIJ
Severina Podvršnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Osnovna tema diplomskega dela je svetovna gospodarska kriza, ki se je začela leta 2007 v ZDA in se po okužbenih kanalih prenesla na številne države po svetu. Glavni cilji naloge so spoznati vladne davčne ukrepe v ZDA, Nemčiji in Sloveniji v boju proti gospodarski krizi, jih medsebojno primerjati in najti povezave med ukrepi omenjenih držav v sodobni gospodarski krizi z gospodarskimi krizami v preteklosti. Poseben poudarek je na preučevanju posledic davčnih ukrepov na podjetja v posameznih državah. Glavne ugotovitve naloge so naslednje: vlade držav se z recesijo spopadajo vsaka po svoje, individualno, glede na makroekonomske gospodarske razmere v državi. Kljub različnim pristopom pa najdemo med njimi mnoge podobnosti, kar lahko pripišemo podobnim gospodarskim pogojem v državah, sledenju napotkom kreditabilnih mednarodnih organizacij in neposrednemu ter posrednemu učenju držav in kriz v preteklosti. Davčna politika v vseh treh preučevanih državah uporablja ukrepe za znižanje davčne obveznosti in povečanje državne potrošnje z namenom povečevanja agregatne potrošnje, kar naj bi posledično povečalo agregatno ponudbo in ponovno zagnalo gospodarstvo. Naslednja pomembna ugotovitev je, da so davčne oaze eden izmed pomembni krivcev za nastanek svetovne gospodarske krize, njihovo uničenje pa bi pripomoglo k reševanju globalne krize zaradi povečevanja finančne transparentnosti, povečevanja zaupanja v finančni sistem in zaradi preprečevanja gospodarskega kriminala. Ugotovili smo tudi, da se vse izmed preučevanih držav zavedajo pomembnosti obstoja in nemotenega delovanja podjetij, ki so temelj učinkovitega delovanja gospodarstva. Mnogi davčni ukrepi so tako usmerjeni na podjetja, večinoma so zasnovani tako, da povečujejo likvidnost podjetij, kar je med posojilnimi krizami zelo pomembno. Davčna obveznost v obdobju krize se zmanjšuje, tako da podjetjem ostanejo potrebna sredstva za nemoteno poslovanje, kar pripomore k ohranjanju delovnih mest. Višanje brezposelnosti namreč dodatno prispeva k začaranemu krogu — nižji osebni dohodki prebivalstva pomenijo nižjo osebno porabo, ta znižuje agregatno povpraševanje, kar se kaže v nadaljnjem padcu gospodarske aktivnosti.
Ključne besede: svetovna gospodarska kriza, hipotekarna nepremičninska kriza, davčni ukrepi v ZDA, Nemčiji in Sloveniji, davčne oaze, MDS, OECD
Objavljeno: 26.07.2010; Ogledov: 1891; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (771,40 KB)

2.
TEŽAVE SLOVENSKIH PODJETIJ V ČASU KRIZE
Vladka Jauk, 2012, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja smo svetovno gospodarsko in finančno krizo predstavili skozi obdobje, v katerem se je kriza pričela, in njen razvoj do današnjih dni. V teoretičnem delu smo prikazali vzroke za nastanek svetovne gospodarske in finančne krize, njene dejavnike ter njen prenos v Evropo. Predstavili smo vpliv globalno finančne krize na Slovenijo in njeno gospodarstvo. Slovenija je v letu 2005 zašla v nekakšno »harzdardersko obdobje«, ki je trajalo do konca leta 2008. Zanimali so nas razlogi, zakaj se je to »harzdardersko obdobje« v Sloveniji kazalo drugače kot v drugih državah ter vzroki, ki so Slovenijo pripeljali do kreditne zasvojenosti? Veliko pozornosti smo namenili analizi najbolj prizadetih panog v Sloveniji ter posledicam finančne krize za slovensko gospodarstvo. V nadaljevanju smo prikazali reševanje krize v Sloveniji ter kako je slovenska vlada odreagirala s protikriznimi ukrepi. Predstavljeni so bili načini reševanja krize v slovenskih podjetjih ter posledice, ki jih je kriza imela za slovensko gospodarstvo. V praktičnem delu diplomskega seminarja smo analizirali težave slovenskega podjetja Mariborska livarna Maribor v času krize. Poudarek je bil na praktičnem delu, kjer je predstavljen vpliv krize na podjetje. Pri analizi smo se osredotočili na gibanje prihodkov, likvidnost, zaposlene ter plače in vpliv krize na obseg investicij in dobičkov podjetja. Opisali smo še reševanje krize v MLM, ki rešuje svoj položaj z reorganizacijo ter odprodajo Aklimata. MLM bo krizo rešila s solastništvom bank NKBM, Probanke in Abanke, ki bodo postale 51-odstotne lastnice MLM.
Ključne besede: Svetovna gospodarska in finančna kriza, vzroki in posledice krize, prenos krize v Evropo, kriza v Sloveniji, pregled najbolj prizadetih panog v Sloveniji, reševanje krize v Sloveniji, težave slovenskega podjetja Mariborska livarna Maribor v času krize.
Objavljeno: 22.11.2012; Ogledov: 3445; Prenosov: 422
.pdf Celotno besedilo (963,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici