| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA VPLIVA GOSPODARSKE KRIZE IZ LETA 2008 IN COVID - 19 KRIZE NA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO - PRIMERI TOYOTE, VOLKSWAGNA IN GENERAL MOTORS
MITJA ŠTUMPF, Zlatko Nedelko, 2024, diplomsko delo

Opis: Področje raziskave diplomskega dela je primerjava vpliva gospodarske krize iz leta 2008 in Covid-19 krize na avtomobilsko industrijo na primeru treh večjih proizvajalcev avtomobilov, Toyote, Volkswagna in General Motorsa. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega dela z usmeritvijo v krize, s katerimi se soočajo podjetja, in drugega, raziskovalnega dela, kjer smo analizirali soočanje treh proizvajalecv s krizama. Kriza je širok pojem, ki lahko prizadene posameznika, organizacijo, državo itd. Lahko so predvidljive, kot je bila gospodarska kriza iz leta 2008, ali nepredvidljive, kot je bila Covid-19 kriza, ki je bila povezana s pandemijo koronavirusa. Avtomobilska industrija je bila prizadeta na večih področjih, tako v času gospodarske krize kot tudi v času Covid-19 krize. V diplomski nalogi nas je zanimalo, kako sta krizi vplivali na delovanje avtomobilskih proizvajalcev Toyote, Volkswagna in General Motorsa, ter kakšne so bile podobnosti in razlike v njihovem soočanju. Krizi, ki sta prizadeli avtomobilsko industrijo, sta si bili precej različni, spopadanje podjetij s krizama pa je bilo dokaj podobno. Veliko vlogo pri soočanju podjetij s krizama je imel krizni management, ki je omogočil, da so se podjetja prilagodila na krizne razmere, kot je bila preusmeritev proizvodnje, in ublažila posledice, ki sta jih prinesli krizi. Podjetja so se, tako ekonomski krizi, kot Covid-19 krizi, prilagodila tako, da so prilagodila svoje poslovne modele, ter tako ohranila konkurenčnost na trgu, kupce in ključne dobavitelje. Večinoma so prilagodila svoje delovanje tako, da so zmanjšala svoje proizvodne zmogljivosti ali pa, v času Covid-19 krize, tudi z zaprtjem določenih obratov.
Ključne besede: Gospodarstvo, Covid-19, kriza, avtomobilska industrija, Toyota, Volkswagen, General motors.
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

2.
Krizni management in obvladovanje krize covid-19 v turističnih podjetjih na Hrvaškem
Silvia Barbo, 2023, diplomsko delo

Opis: Področje raziskave diplomskega dela je upravljanje in vodenje podjetja v krizni situaciji oziroma vloga kriznega managementa pri obvladovanju in razreševanju krize ter preprečevanju nastanku kriz. Turizem je na Hrvaškem eden izmed najpomembnejših gospodarskih sektorjev, saj predstavlja okoli 20 % bruto domačega proizvoda države. Številni prihodi turistov v vsega sveta so se zaradi izbruha pandemije covida-19 nenadoma ustavili, kar je za Hrvaško pomenilo začetek gospodarske krize. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov: teoretičnega in raziskovalnega dela. V teoretičnem delu smo se osredotočili na pojasnjevanje osnovnih pojmov, kot so kriza, krizni management, krizno komuniciranje in turizem. V raziskovalnem delu smo s pomočjo intervjuja analizirali, kako je covid-19 vplival na podjetja, ki se ukvarjajo s turizmom, in kako so se ta podjetja prilagodila novim razmeram v času pandemije.
Ključne besede: kriza, krizni management, krizno komuniciranje, turizem, covid-19
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 350; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

3.
Monetarna politika Evropske centralne banke v času pandemije covid-19
Igor Fabjan, 2023, diplomsko delo

Opis: Pandemija covida-19 je bila zdravstvena kriza, ki je grozila, da se bo hitro spremenila še v gospodarsko krizo. Evropska centralna banka (ECB) se je na začetku krize v letu 2020 odzvala z ukrepi, ki so omogočili ohranitev likvidnosti bank in vzdrževanje nizke inflacijske stopnje. Trg dela je bil zaradi pretrganja nabavnih verig in restriktivnih zdravstvenih ukrepov moten ter so ga poskušale regulirati vlade prizadetih držav. Zaradi povečanih izdatkov so se pojavili primanjkljaji v državnih proračunih ter se je hkrati poslabšala likvidnost podjetij in bank. Svet ECB je predlagal nadaljevanje izvajanja standardnih operacij monetarne politike s politiko nizkih ključnih obrestnih mer. Kot enega dodatnih ciljev so definirali tudi visoko likvidnost. Z operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (LTRO), ciljno usmerjenimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO), izrednimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (PELTRO) in programi nakupa vrednostnih papirjev (APP in PEPP) je ECB uspešno zagotovila potrebno likvidnost Evrosistema brez posledičnega vpliva na povečevanje inflacije. Letna stopnja inflacije v letih 2020 in 2021 ni bila visoka, se je pa povišala v letu 2022. Monetarna politika ECB ni bila kriva za povečanje inflacije, saj je bil glavni generator višje inflacije dvig cen energentov, kovin, barvnih kovin in hrane kot posledica vojne v Ukrajini in motenih dobavnih poti. Čeprav smo v nalogi največ pozornosti namenili ukrepom ECB v času COVID-19, pa smo proučili tudi ukrepe ECB v času finančne krize leta 2008 in te ukrepe primerjali z ukrepi v času pandemije covida-19. Ugotovili smo, da je bilo delovanje ECB od leta 2020 do leta 2022 mnogo izrazitejše. Kombinacija uporabljenih ključnih obrestnih mer ob velikosti in raznolikosti ukrepov je bila ustrezna za dosego dobre likvidnosti in ustrezne inflacijske stopnje. V letu 2022 je bila razlika med inflacijsko stopnjo in ključnimi obrestnimi merami že zelo velika ter je ECB začela septembra 2022 dvigovati ključne obrestne mere. Sprememba ključnih obrestnih mer pa ni posledica zgrešenih odločitev vodenja monetarne politike v času pandemije covida-19. V letu 2023 se inflacija znižuje, vendar še ne bo dosegla načrtovanih 2 % letno. ECB je v letu 2023 nadaljevala z dvigi ključnih obrestnih mer.
Ključne besede: Evropska centralna banka, EMU, monetarna politika, pandemija COVID-19, globalno finančno kriza
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 398; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

4.
Krizni management v času pandemije covid-19 v podjetju x
Maša Kovač, 2023, diplomsko delo

Opis: Krizni management je ključen proces obvladovanja in upravljanja s situacijami, ki predstavljajo nenaden, nepredvidljiv in pogosto izjemno zahteven izziv za organizacije, podjetja, institucije ali posameznike. Njegov namen je zagotoviti hitro odzivanje na krizne razmere, obvladovanje njihovih učinkov ter preprečevanje nadaljnjega širjenja škode. V okviru diplomskega dela smo raziskali, kako prepoznati krizne razmere v podjetju ter analizirali zunanje vplive, ki lahko povzročijo krizne situacije. Osredotočili smo se na primer krize pandemije COVID-19 in njenega vpliva na podjetje "x". Še posebej nas je zanimalo, kako se je izbrano podjetje odzvalo na ukrepe družbenega distanciranja, kar nas je pripeljalo do naslednjih ugotovitev o tem ali zavarovalni agenti na daljavo podpišejo več zavarovalniških polic, ter ali so uspeli razširiti svoje poslovanje. Po drugi strani pa kako je delo med pandemijo vplivalo na stroške in prodajo podjetja glede na pred pandemski čas. V okviru diplomske naloge smo izvedli raziskavo, katere rezultati so razkrili več ključnih ugotovitev. Ugotovili smo, da zavarovalni agenti, ki delajo na daljavo, sklenejo več zavarovalniških polic z morebitnimi strankami. To nakazuje na pozitiven vpliv oddaljenega dela na učinkovitost prodajnih dejavnosti. Hkrati smo ugotovili, da podjetje dosega nižje stroške poslovanja, ko zavarovalni agenti delajo na daljavo. To kaže na potencialne prihranke v smislu infrastrukture in drugih operativnih stroškov. Preverili smo tudi hipotezo o tem, ali so zavarovalni agenti zaradi možnosti dela na daljavo povečali število prodajnih razgovorov, kar bi posledično vodilo v več sklenjenih zavarovalniških pogodb, ter da so povečali svojo prodajno mrežo. Naša raziskava je hipotezo potrdila le delno, saj je prišlo do odstopanja pri širjenju v tujino. Spoznali smo, tudi, da je podjetje v letu 2021 doseglo 17,63-odstotno povečanje prodaje v primerjavi z leti pred izbruhom pandemije.
Ključne besede: kriza, krizni management, pandemija, COVID-19, načini reševanja krize v podjetju.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 304; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

5.
Vpliv motenj na oskrbovalno verigo izbranega podjetja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Tanja Vukajlović, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo izpostavili vpliv dveh motenj v oskrbovalni verigi, ki smo jim priča v zadnjem obdobju: epidemiji virusa COVID-19 in ukrepom, povezanim z njo, ter ukrajinsko-ruski krizi. Podjetja so se že v času epidemije COVID-19 soočala s težavami na vseh področjih poslovanja. Nekatere so lahko odpravili sami, drugih pa žal ne, saj so bili vmes še drugi dejavniki, kot so omejitve lastnega poslovanja ali pa omejitve poslovnih partnerjev. Epidemija je bila nek uvod v to, kar se dogaja v trenutni situaciji, povezani z ukrajinsko-rusko krizo. Posledice teh dogajanj bo tako občutil večji del sveta, miniti pa bo moralo veliko časa, da se bodo stvari normalizirale. Motnje v času epidemije COVID-19 so mnoga podjetja zadele, ko so bila nepripravljena, saj se teh dogodkov ni moglo vnaprej predvideti. Zaradi nepričakovanega hitrega izbruha in širjenja epidemije virusa se je bilo potrebno sproti prilagajati glede na situacijo v danem trenutku. Prav tako so se v času ukrajinsko-ruske krize pojavljala vprašanja, kako bomo to krizo občutili v Sloveniji. Kmalu nam je vsem postalo jasno, da bomo tudi te posledice lahko čutili dlje časa, in sicer predvsem s finančnega vidika. Na začetku diplomskega dela bomo predstavili teoretični del motenj v oskrbovalnih verigah nasploh, v drugem delu pa bomo opredelili motnje oskrbovalne verige v izbranem podjetju. Za tem bo sledil pregled vpliva motnje epidemije virusa COVID-19 in ukrajinsko-ruske krize. Osredotočili se bomo na prikaz posameznih izpadov zaradi omenjenih motenj in predlog morebitnih rešitev, ki bi jih bilo v tem času smiselno uporabiti za boljše in lažje poslovanje.
Ključne besede: COVID-19, motnje v oskrbovalnih verigah, oskrbovalne verige, tveganja, ukrajinsko-ruska kriza
Objavljeno v DKUM: 04.09.2023; Ogledov: 470; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

6.
Vpliv pandemije covid na sektor logistike : magistrsko delo
Nataša Frlež, 2023, magistrsko delo

Opis: Pandemija Covida-19 je pretresla svet, ki postavlja globalne dobavne verige v središče pozornosti širše javnosti ter neznane posledice. Izbruh smrtonosnega virusa Covida-19 ni le jemal življenj, ampak je tudi močno vplival na gospodarstvo. Zaradi stroge zapore so bile proizvodne in logistične dejavnosti začasno ustavljene ali omejene, kar je vplivalo na povpraševanje in ponudbo različnih izdelkov. Nedavne raziskave so pokazale, da je finančna kriza prizadela sektor logistike na neugoden način. Namen magistrskega dela je preučiti vpliv finančne krize iz leta 2008 in Covida-19 na logistiko. Glavne dejavnosti logističnih podjetij, ki smo si jih izbrali za primerjavo med omenjenimi krizami, so predvsem premikanje, skladiščenje in pretok blaga. Logistična panoga predstavlja eno najpomembnejših povezav s svetom. Tveganje je že dolgo pomemben vidik logistike. To je še posebej vidno zdaj, ko je Covid-19 prizadel ves svet. Tako kot finančna kriza je tudi kriza Covida-19 prinesla podjetjem nove izzive. V obeh omenjenih krizah je veliko vzporednic, vendar je bil vpliv finančne krize na logistiko veliko globlji. Pandemija Covida-19 in svetovna finančna kriza se zdita podobni, vendar je vsak prinesel novo negotovost. V obeh primerih je borza doživela padec BDP-ja po vsem svetu, prav tako davčni prihodki, ko so ljudje izgubili dohodke in so se dobički podjetja enormno zmanjšali. Od začetka leta 2020 je vse več držav po vsem svetu zaprlo svoje meje ter omejilo prevoz in potovanja zaradi izbruha koronavirusa (Covid-19), kar predstavlja izziv za mednarodno trgovino in prevoz. V magistrskem delu bomo analizirali kazalnike izbranih logističnih podjetij v Evropi in Sloveniji. Na primeru Slovenije bomo analizirali tudi transportni trg. Na osnovi kazalnikov lažje preučujemo uspešnost poslovanja podjetij v določenem obdobju. Za magistrsko nalogo smo analizirali obdobje finančne krize v letih 2008 in 2009 v primerjavi s koronakrizo 2019 in 2020. Omenjeni krizi smo primerjali na vzorcu dveh let. Za lažjo primerjavo smo krizi primerjali v šestih različnih logističnih podjetjih.
Ključne besede: Covid-19, transport, logistika, finančna kriza, logistična podjetja
Objavljeno v DKUM: 22.02.2023; Ogledov: 587; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

7.
Vpliv COVID-19 krize na poslovanje farmacevtskih družb
Timotej Bobič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali vpliv COVID-19 krize na poslovanje največjih farmacevtskih družb v letu 2020. Na podlagi letnih računovodskih izkazov, ki so javno dostopni v letnih ali finančnih poročilih proučevanih družb, smo analizirali razlike v poslovanju farmacevtskih družb v letu 2020 v primerjavi z obdobjem zadnjih treh let pred krizo. Na podlagi ugotovljenih razlik v poslovanju družb smo ugotavljali možen vpliv COVID-19 krize na farmacevtske družbe in na farmacevtsko industrijo. V prvem delu smo opredelili epidemijo COVID-19 in nastalo ekonomsko-gospodarsko krizo. Na podlagi makroekonomskih pokazateljev smo ugotovili vpliv COVID-19 krize na svetovno gospodarstvo. S pomočjo literature smo opredelili farmacevtski sektor, ugotovili njegove ključne značilnosti in predstavili morebitne vplive gospodarske krize nanj. V drugem delu smo najprej predstavili osem proučevanih družb in njihovo poslovanje v proučevanem obdobju. Na podlagi preoblikovanih in prečiščenih računovodskih izkazov smo analizirali premoženjsko finančni položaj in poslovno uspešnost, učinkovitost ter gospodarnost poslovanja izbranih farmacevtskih družb v opazovanem obdobju. Proučili smo morebitne razlike med izračunanimi kazalci in kazalniki poslovanja v času krize v letu 2020 in pred njo. Ugotovili smo, da se vpliv COVID-19 krize v večini proučevanih farmacevtskih družb v letu 2020 kaže predvsem v nižjih prodajnih in splošnih stroških, zmanjšanju ali nižji rasti prihodkov od prodaje in v povečanju kratkoročnih sredstev oziroma zalog.
Ključne besede: farmacevtska industrija, COVID-19 kriza, analiza računovodskih izkazov, uspešnost poslovanja, ekonomsko-gospodarska kriza
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 472; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (5,50 MB)

8.
Fiskalne spodbude med krizo covid-19
Dorotea Pittner, 2022, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava krizo covid-19, s posebnim poudarkom na fiskalnih intervencijah, implementiranih v gospodarstvih G7. Začnemo s pregledom učinkov pandemije covida-19, ki ga nadaljujemo z obravnavo značilnosti fiskalnih intervencij v gospodarstvih skupine G7. Države so v boju proti zdravstvenim in ekonomskim posledicam koronavirusne krize reagirale s fiskalnimi paketi, ki so po obsegu in strukturi heterogeni in neprimerljivi z dosedanjimi krizami. Pregled empirične literature kaže, da so se države na pandemično recesijo ustrezno odzvale. Spričo primerjalne analize na osnovi izbranih makroekonomskih indikatorjev ugotavljamo, da je presoja uspešnosti soočanja s koronavirusno krizo odvisna od opazovanega indikatorja in se ta med gospodarstvi G7 razlikuje. Zaradi signifikantnega vpliva fiskalnih spodbud na javne finance posebno pozornost posvečamo javnofinančnim pozicijam držav EU v postcovidnem obdobju, s poudarkom na fiskalnih pravilih in morebitnih scenarijih, v katerih bi se članice Unije lahko znašle v prihodnosti.
Ključne besede: kriza covid-19, fiskalne spodbude, ekonomska politika, gospodarstva G7, fiskalna pravila.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 663; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

9.
Vpliv Covid-19 na poslovanje letalskih družb in primerjava z globalno gospodarsko krizo
Matej Tamše, 2022, diplomsko delo

Opis: Covid-19 je prišel nenadoma in za vedno pustil svoj pečat v naši zgodovini. Nihče ni čutil njegovega vpliva bolj kot letalski sektor. Potovanje je bilo prepovedano, saj so bile prisotne razne omejitve in t. i. lockdowni letališč. Tako so se letalske družbe morale odzvati takoj, da so zagotovile svoj obstoj. V tej diplomski nalogi smo prikazali vpliv covida-19 na poslovanje letalskih družb. Naredili smo tudi primerjavo z globalno gospodarsko krizo, da smo videli, kako so se letalske družbe odzvale takrat. Omejili smo se na tri letalske družbe: Lufthansa, Finnair in Air France. Te tri smo izbrali zato, da vidimo celotno sliko evropskega letalskega sektorja.
Ključne besede: Covid-19, gospodarska kriza, letalske družbe, Lufthansa, Air France, Finnair
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 537; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (836,24 KB)

10.
Dejavniki valutnega tveganja in gibanja na valutnih trgih
Mojca Mesarič, 2022, diplomsko delo

Opis: Vsaka vojna, pandemija, kriza in političen dogodek ima vpliv na finančne trge. Valute so pomembne za ljudi vsem svetu, valutna menjava je izredno pomembna za opravljanje mednarodnih poslov, zato imajo nihanja, ki se dogajajo na valutnih trgih veliko vpliva na naše vsakdanje življenje. V zadnjih petih letih se je odvijalo mnogo pomembnih dogodkov, ki so vplivali na gibanja vrednosti deviznih tečajev. Od svetovno finančne krize, ki se je začela leta 2007 do vojne v Ukrajini, ki se je začela leta 2022. Mnoge valute so v negotovih časih izgubile veliko vrednosti in stabilnosti.
Ključne besede: valutni trg, menjalni tečaj, Covid-19, Izstop združenega kraljestva, Ruska invazija na Ukrajino, svetovna finančna kriza, ameriški dolar, evro, funt, rubelj, valuta.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2022; Ogledov: 629; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici