| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 398
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
METODOLOGIJA KREDITNEGA OCENJEVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB V KRIZNIH POGOJIH
Suzana Lešnik, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Finančna kriza s katero se ukvarja ves svet, je zamajala svetovno gospodarstvo in bančni sistem. Čeprav sta evropski in slovenski bančni sistem poslovala bistveno manj tvegano kot ameriški, je finančni sektor pod velikim pritiskom. Središče načrtovanja je v takšnih okoliščinah nedvomno usmerjeno prav v posledice finančne krize. Tveganja v bankah so danes po vsem svetu deležna večje pozornosti kot kadarkoli v preteklosti. Raziskave dokazujejo, da so tudi v finančnih institucijah končno spoznali pomen upravljanja s tveganji. Propadi številnih finančnih institucij so tudi slovenske banke postavili na trdna tla in jih prisilili k učinkovitemu spremljanju tveganj. Glavni namen magistrske naloge je opredeliti kreditno tveganje v poslovni banki v času finančne krize in predstaviti razširjeni model za ocenjevanje kreditnega tveganja, pri tem pa izpostaviti vse kriterije, ki so ključni za prepoznavanje kreditnega tveganja v banki. V drugem poglavju magistrske naloge podajamo teoretične osnove kreditnega tveganja v banki in pojasnimo definicijo krize. Opredelimo tveganja, ki jim je izpostavljeno poslovanje banke ter posebno pozornost namenimo opredelitvi kreditnega tveganja. V nadaljevanju magistrske naloge, v tretjem poglavju predstavljamo model za ocenjevanje kreditnega tveganja v Novi KBM d.d., ki je prilagojen v letu 2009 na finančno krizo. Model je v prvih točkah tretjega poglavja podkrepljen s teoretičnimi osnovami poznavanja procesov zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja in presojanja kreditne sposobnosti. V četrtem poglavju magistrskega dela posebno pozornost namenimo konkretizaciji modela kreditnega tveganja in sicer na primeru financiranja gradbenih projektov. V tem poglavju izpostavimo problematiko nepremičninskega trga in plačilne nediscipline med gradbenimi podjetji, predstavimo model za ocenjevanje bančnega tveganja pri financiranju gradbenih projektov v Novi KBM d.d. ter model konkretiziramo na celotni finančni analizi podjetja X.
Ključne besede: banka, kreditno tveganje, finančna kriza, kreditna sposobnost, model, Nova KBM d.d., finančna analiza, boniteta, plačilna nedisciplina, gradbeništvo, gradnja za trg
Objavljeno: 25.11.2010; Ogledov: 2530; Prenosov: 0

52.
PRAVNA PROBLEMATIKA FINANČNE KRIZE Z VIDIKA STRUKTURIRANIH FINANČNIH INSTRUMENTOV
Miran Vrbanić, 2010, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza, ki ima svoje korenine v ameriškem nepremičninskem trgu, je hitro prerasla v svetovno gospodarsko recesijo. Vzrok temu je bila izjemna povezanost finančnega sistema, z izpostavljenostjo drugorazrednim hipotekarnim posojilom ter ugodna pravna pravila, ki so dovoljevala prenos tveganja na druge finančne subjekte in investitorje. Prenos kreditnega tveganja je omogočal institut listinjenja, ki v osnovi predstavlja izdajo vrednostnih papirjev, na podlagi kritnega premoženja. Vrednost tem vrednostnim papirjem je predstavljal bodoči denarni tok olistinjenih hipotekarnih posojil. Ko so kreditojemalci, zaradi povečane referenčne obrestne mere, prenehali plačevati svoje anuitete; premije imetnikom teh vrednostnih papirjev niso bile izplačane. Posebnost teh vrednostnih papirjev je netransparenten način njihove kreacije, kjer se ni vedelo kakšno kritje vsebujejo. Zaradi takšne strukture na emisije različnih bonitetnih ocen, jih imenujemo strukturirani finančni instrumenti. So pa hipotekarna posojila bila kritno premoženje samo določeni vrsti strukturiranih finančnih instrumentov, ostali so tako vsebovali kritje v delih emisij drugih strukturiranih finančnih instrumentov in tako se je nadaljevalo do izjemno velike netransparentnosti in negotovosti. Ko investitorjem niso bile več izplačane premije, je trg zgubil zaupanje v vse vrste strukturiranih finančnih instrumentov. Tudi v tiste, ki niso bili osnovani na drugorazrednih hipotekarnih posojilih. Investitorji so se začeli umikati in nastajale so težave z likvidnostjo - domine so padale. Diplomsko delo uvodoma predstavlja korelacijo nepremičninskega trga in trga finančnih instrumentov ter tako postavlja strukturirane finančne instrumente v kontekst finančne krize. Bistvo pričujočega dela pa je v predstavitvi okoliščin in interpovezanosti finančnih instrumentov, ki so botrovale nastanku finančne krize. Pravna pravila, ki so nalagala finančnim institucijam kapitalsko ustreznost glede na njihovo izpostavljenost, so bila sprva zastarela, kasneje pa nezadostna in tako omogočala kapitalsko arbitražo s pomočjo listinjenja. Agencije za ocenjevanje bonitete so podajale najvišjim (ne najvarnejšim delom emisij) svoje najvišje ocene in tako pretentale »naivne« investitorje ter celotni trg.
Ključne besede: finančna kriza, drugorazredna hipotekarna posojila, listinjenje, prenos kreditnega tveganja, kapitalska arbitraža, kapitalska ustreznost, strukturirani finančni instrumenti, kreditni izvedeni finančni instrumenti, vrednostni papirji, interpovezanost
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 1924; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (7,45 MB)

53.
ANALIZA VPLIVA SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA POSLOVANJE OBČIN V SLOVENIJI
Klementina Kuzmič, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Vsebina dela diplomskega seminarja predstavlja področja, kamor je po našem mnenju gospodarska kriza najbolj vplivala in pustila najočitnejše spremembe. Pogoj za življenje in delo občine (kakor tudi države) je zadovoljevanje človekovih potreb. Tako mora občina svojim prebivalcem zagotoviti pravico do komunalnih storitev, skrb za osnovno varstvo otrok, socialno ogroženih, invalidov in ostarelih, skrb za javni red in mir in podobno. Za delovanje občine v tej smeri so potrebna finančna sredstva. S slovensko ustavo je določeno, da se občina financira z lastnimi viri. Če zaradi slabe gospodarske razvitosti ni sposobna finančno podpreti vseh nalog, ki jih opravlja, potem ji mora država zagotoviti dodatna sredstva. Tretja možnost občin pa je zadolževanje. Ker se v tem sistemu financiranja občin izkaže, da so občine v veliki meri odvisne od države, bi morala imeti predvsem država posluh za občine, kajti očitno so sredstva, ki jih dobijo, premalo, da bi se uspešno spopadale s svojimi težavami. Potrebna bo sprememba sistema financiranja, ki smo ga opisali že v poglavju o problematiki sistema financiranja občin. Zaradi posledic, ki jih je pustila svetovna gospodarska kriza, bo potrebno uvesti še mnogo sprememb, da bo gospodarstvo lahko ponovno oživelo. Tako občine niso edine, ki potrebujejo spremembe v svojem delovanju. Tu imamo še banke, zavarovalnice in borze, ki so pomembno prispevale k izbruhu svetovne finančne in gospodarske krize.
Ključne besede: poslovanje občin, svetovna finančna kriza, Slovenija
Objavljeno: 17.11.2010; Ogledov: 1557; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (795,89 KB)

54.
Organizacijska struktura in krizne razmere : diplomsko delo
Urška Urbanč, 2010, diplomsko delo

Opis: V današnjih časih se skoraj vsa podjetja zadolžujejo, ker jih razmere v gospodarstvu silijo v vlaganja, za katera pa potrebujejo sredstva. Vsako podjetje, ki se zadolži, seveda dolgoročno pričakuje, da se bodo vsa ta vlaganja obrestovala in prispevala k bolj dobičkonosnemu poslovanju. Toda sedaj, ko so nastopili krizni časi, podjetja ne ustvarjajo dovolj prihodkov, da bi uspela odplačevati najete kredite, zato prihaja do odpuščanja delovne sile, do likvidacijskih postopkov, stečajev podjetij. Z vsako dopolnitvijo dejavnosti je potrebno premisliti, ali je potrebno tudi kaj spremeniti v organizacijski strukturi podjetja, ali je obstoječa organizacijska struktura še vedno primerna za podjetje, ali jo je potrebno spremeniti, prilagoditi. Eno izmed podjetjih, ki v kriznih časih še vedno posluje s precejšnjim dobičkom, je farmacevtsko podjetje Krka, d. d. Ravno zato smo si kot predmet proučevanja izbrali podjetje Krka, d. d., da bi ugotovili, katero organizacijsko strukturo uporablja podjetje, da kljub recesiji še vedno uspešno posluje, in kakšen vpliv ima le ta na poslovanje.
Ključne besede: organizacijska struktura, krizne razmere, gospodarska kriza, farmacevtska industrija, Krka d.d.
Objavljeno: 03.09.2010; Ogledov: 2137; Prenosov: 558
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

55.
VLOGA CENTRALNE BANKE V ČASU FINANČNE KRIZE
Mojca Zadravec, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Kot vzrok za trenutno finančno krizo se največkrat poudarja pok nepremičninskega balona v ZDA, kar je posledično vodilo k padcu cen nepremičnin. Mnogi govorijo o pohlepu bankirjev, drugi pa o prevelikem povečanje drugorazrednih posojil. Kot pomemben vzrok so tudi izvedeni finančni instrumenti, ki so s tem posledično povezani na globalizacijo. Finančno krizo je prav tako dodatno poglobila ena največjih investicijskih bank Lehman Brothers, ko je razglasila stečajni postopek. Finančna kriza je prizadela vse države. Nekatere države so bile prizadete bolj druge manj odvisno od njihove politike in njihovega proračuna. V evroobmočju so se z največjimi težavami srečevale države pod imenom prašiči (PIGS). Gre za Portugalsko, Italijo, Irsko, Grčijo in Španijo. Tem državam je skupno naraščajoč proračunski primanjkljaj, ki je združen s slabo gospodarsko rastjo. Med njimi je izpostavljena najbolj Grčija, kot njeno naslednico pa mnogi vidijo Španijo. Za reševanje finančne krize v evroobmočju ima pomembno vlogo Evropska centralna banka (ECB). ECB upravlja predvsem likvidnost ter usmerjanje kratkoročne obrestne mere. Za dosego osnovnega cilja, to je stabilnost cen, uporablja različne instrumente denarne politike in sicer z operacijo na odprtem trgu, z odprto ponudbo bankam ter z obveznimi rezervami. Za reševanje globalne finančne krize pa klasični instrumenti niso bili dovolj, zato je morala ECB uvesti nove instrumente, ki jih imenujemo nestandardni ukrepi reševanja finančne krize.
Ključne besede: svetovna gospodarska kriza, centralna banka, evropska centralna banka, instrumenti monetarne politike, vzroki finančne krize, drugorazredna posojila, nizke obrestne mere, globalizacija, izvedeni finančni instrumenti, neustrezna regulacija
Objavljeno: 30.11.2010; Ogledov: 2745; Prenosov: 0

56.
VZROKI IN POSLEDICE FINANČNIH KRIZ V SVETU
Simona Skerbiš, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Borzni zlom, ki se je začel leta 1929, je trajal več dni. Začel se je z razprodajo 13 milijonov delnic na Wall Street-u. Ta se je raznesel v najhujšo in najobsežnejšo recesijo v 20. stoletju, ki jo zgodovinarji še vedno uporabljajo kot zgled za to kako drastično lahko pade svetovna ekonomija. Posledice so čutile praktično vse države, še posebej pa mesta, odvisna od težke industrije in kmetijska območja zaradi padca cen. Vzrokov za to krizo je bilo več: nesorazmerna distribucija dohodkov, neustrezne organizacijske strukture korporacij (velike korupcije so bile zelo mamljive in dojemljive za kriminal in korupcijo), neustrezni bančni sistem (previsoka medsebojna odvisnost bank), neustrezna trgovinska bilanca ZDA. Posledice, ki jih je ta kriza pustila so bile brezposelnost, padec cen v kmetijstvu, opustitev zlatega standarda, propad bank. Izhod iz krize so v ZDA poiskali v obveznem političnem, davčnem in monetarnem programu »New Deal«. Azijska kriza se je pričela z devalvacijo tajskega bata leta 1997. To krizo sta spremljali valutna kriza in kriza v bančnem sektorju, ključni element reševanja pa je bilo prestrukturiranje dolgov prizadetih držav. Vzroki za krizo so bile spremembe v zunanjem okolju, slabosti v vodenju makroekonomske politike, slabosti v finančnih sistemih, kratkoročni dolgovi bank in podjetij. Posledice te krize so bile v naraščanju brezposelnosti, saj se mnoga podjetja niso znala soočiti z visokimi obrestnimi merami in padcem povpraševanja. Sedanja finančna kriza, ki se je začela leta 2008 in še vedno traja, ima korenine v poku balona nepremičninskih trgov, predvsem ameriškega. Cene nepremičnin so v ZDA in tudi drugje po svetu v zadnjih 10 letih strmo rasle. Vzroki za krizo so običajno zadolževanje preko lastnih zmožnosti pri domačih bankah, ki pa so najemale kredite v tujini. Posledice krize so umiranje gospodarske rasti, večanje zalog v podjetjih in brezposelnost.
Ključne besede: Finančne krize, Azijska kriza, Velika depresija 1929, Svetovna finančna kriza 2008
Objavljeno: 06.01.2011; Ogledov: 4494; Prenosov: 929
.pdf Celotno besedilo (304,28 KB)

57.
REŠEVANJE PODJETJA V KRIZI NA PRIMERU PODJETJA MURA D.D.
Nataša Recko, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V tem delu diplomskega seminarja smo prikazali reševanje podjetja Mura d.d., ki je bilo eno izmed največjih tekstilnih podjetij v Sloveniji, ki je zašlo v težave. V teoretičnem delu diplomskega seminarja smo najprej opredelili krizo in katere vrste kriz poznamo. Nato smo predstavili najpomembnejše vzroke za nastanek in opisali reakcije udeležencev v finančni krizi podjetja ter kako ukrepati v takšnih situacijah. V zaključku tega poglavja je predstavljeno reševanje podjetja s feniksi ter stečaj kot prenehanje poslovanja podjetja. Naslednje poglavje je namenjeno predstavitvi podjetja Mura d.d., kjer lahko najdete vse splošne podatke o podjetju, zgodovino podjetja vse od začetka poslovanja, potem vse hčerinske družbe in njihovo dejavnost. Ugotovili smo, da je bila Mura d.d. najprej porazdeljena po oddelkih, nato pa so iz teh oddelkov ustanovili hčerinska podjetja. Do te ugotovitve smo prišli pri preučevanju organiziranosti Mure d.d. Na koncu poglavja pa so še predstavljeni glavni trgi izvoza in delež le tega v posamezne države. Po predstavitvi osnovnih podatkov podjetja smo naredili analizo finančnih podatkov podjetja. Analizirali smo podatke čistega poslovnega izida od leta 2004 do leta 2008, ko je v podjetju poslovanje potekalo še nemoteno. Naredili smo tudi analizo prihodkov od prodaje, kapitala, število zaposlenih ter sredstev in zalog, ki jih je podjetje imelo v teh petih letih. Zraven smo navedli še razloge za takšne rezultate poslovanja. Poleg teh analiz smo še analizirali trg tekstilne in oblačilne industrije, na koncu pa še primerjali Muro d.d. s svetovno konkurenco. V reševanju podjetja s feniksi smo opisali potek poslovanja in nekatere pomembne dogodke, ki so se zgodili v zadnjih treh letih, odkar je Mura d.d. bila v največjih težavah. Predstavljen je tudi stečaj podjetja in na to še hčerinska podjetja, ki so kot feniksi vstali iz pogorišča starega podjetja. V zadnjem poglavju so podana spoznanja o podjetju Mura d.d. in najpomembnejši vzroki za slabo poslovanje ter nato stečaj.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: feniksi, reševanje podjetja, podjetniška kriza, reševanje krize, stečaj, Mura d.d., hčerinska podjetja, analiza finančnih podatkov, ..
Objavljeno: 20.01.2011; Ogledov: 3932; Prenosov: 724
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

58.
ZAHOD IN REVOLUCIJA NA MADŽARSKEM 1956
Tibor Tomšič, 2010, diplomsko delo

Opis: Pozitivne spremembe v Sovjetski zvezi po smrti Stalina se na Madžarskem niso v celoti odražale. Kljub temu, da je vlada Imreja Nagya v letih 1954-55 začela z reformami, je ponovni vzpon Rákosija na oblast le-te ustavila. Nezadovoljstvo državljanov je pod vplivom 20. kongresa KP SZ in dogodkov oktobra 1956 na Poljskem privedlo do demonstracij 23. oktobra 1956, ki so pod spletom okoliščin prerasle v oboroženo vstajo. Po intervenciji rdeče armade in ponovnem prihodu Nagya na oblast je kazalo, da se bodo dogodki na Madžarskem mirno razpletli, vendar je vse bolj očitna demokratizacija političnega življenja in opustitev monopola Partije Sovjetsko vodstvo prisilila k novemu vojaškemu posegu, ki je revolucijo popolnoma zatrl, na čelo nove vlade pa postavil Jánosa Kádárja. Zatrtje revolucije je jasno pokazalo, da Zahod brezpogojno priznava Sovjetski primat nad svojo interesno sfero. K pasivnosti Zahoda je pripomogla tudi njegova neenotnost zaradi anglo-francoske vojaške akcije v Egiptu, ki je dogodkom na Madžarskem odvzela veliko publicitete v zahodnih krogih. Kljub temu, da je bil vpliv zahoda na dogodke na Madžarskem zanemarljiv, je bil vpliv revolucije na zahodu velik. Sovjetska intervencija in zatrtje vstaje je zahodne komuniste soočila z nasilno naravo sovjetskega komunizma. Podpora vodstev nekaterih zahodno-evropksih komunističnih partij sovjetski intervenciji je povzročila nemalo trenj med vodstvi in člani teh partij. Nenazadnje je močno upadel tudi ugled Sovjetske zveze in komunizma nasploh v očeh zahodne javnosti.
Ključne besede: destalinizacija, Madžarska, revolucija 1956, odnosi med Zahodom in Vzhodom, komunizem, sueška kriza
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 2169; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

59.
VPLIV FINANČNE KRIZE NA BALTSKE DRŽAVE
Kristijan Topolovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Finančne krize so vedno bile in bodo normalen pojav, ki ima svoje mesto v ciklični dinamiki gospodarstva. Krize in kolapsi nastanejo večinoma zaradi človeškega delovanja, razen če so posledica naravnih katastrof. Tako je bilo tudi pri sedanji krizi, ki se je iz nepremičninske krize v ZDA spremenila v globalno finančno krizo, katere razsežnosti so vidne v vseh državah sveta. Težko obdobje zahteva učinkovite ukrepe tako na finančni kot makroekonomski ravni. Posebej hudo je finančna kriza prizadela baltske države. Estonija, Latvija in Litva so tri majhna gospodarstva, ki so v samo nekaj letih iz bivših sovjetskih republik postale ene izmed najrazvitejših držav bivšega komunističnega bloka. So članice EU in Nata in so dosegle visoko stopnjo razvitosti, predvsem zaradi odprtosti njihovih gospodarstev in pritoka tujega kapitala. Vendar jih je trenutna finančna kriza zelo prizadela. Razmere na globalnih trgih so privedle do hudega padca ekonomskih aktivnosti, saj se je močno zmanjšal pritok tujega kapitala. Gospodarska rast je postala negativna, brezposelnost pa zelo visoka, zato se kriza najhuje kaže v zmanjšanju standarda. Ubadajo se tudi z javnofinančnimi težavami in težavami z likvidnostjo. Baltske države so zato sprejele zelo veliko protikriznih ukrepov, od zmanjšanja stroškov do dviga davkov, ki pa zaenkrat še ne kažejo pravih učinkov oz. so krizo malenkost omilili. Države morajo še veliko postoriti, da bodo spet zabeležile rast in postale bolj konkurenčne. Napovedi za leto 2011 so sicer bolj spodbudne, poleg tega naj bi že beležili skromno rast. Vendar so baltske države kot majhne odprte ekonomije zelo odvisne od tujih trgov, zato je razplet krize močno odvisen od dogajanja po svetu.
Ključne besede: Finančna kriza, gospodarska rast, inflacija, baltske države, fiskalno ravnovesje, zunanja trgovina, protikrizni ukrepi
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 1439; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

60.
UPRAVLJANJE Z LIKVIDNOSTJO BANKE TEKOM SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Ana Stražišnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Likvidnost banke pomeni, da je v danem času sposobna opraviti vse svoje plačilne obveznosti ter da nemoteno opravlja finančne obveze, ki izhajajo iz njenega poslovanja. Pravila o odločanju, ki zagotovijo likvidnost banke, je mogoče izpeljati iz štirih likvidnostnih teorij. Te so: Zlato bančno pravilo, Teorija ostanka vlog, teorija spremenljivosti ter teorija maksimalne obremenitve. Dejavnike, ki vplivajo na bančno likvidnost, lahko razdelimo na notranje, kot so njena politika likvidnosti ter kreditna dejavnost, in zunanje, med katerimi sta najpomembnejša ukrepi centralne banke ter denarne transakcije komitentov. Likvidnost lahko banka meri na več načinov, pri ocenjevanju likvidnostnih potreb pa uporablja osnovne metode: metodo virov in porabe sredstev, metodo strukture sredstev ter metodo kazalnika likvidnosti. Z naštetimi modeli lahko banka približno oceni dejanske likvidnostne potrebe v določenem času. Upravljanje z likvidnostjo banke lahko opredelimo kot proces ustvarjanja sredstev, da lahko banka ob vsakem času in po razumni ceni zadosti dogovorjenim obveznostim. Da lahko izvaja upravljanje z likvidnostjo, mora banka likvidnost najprej načrtovati. Pri tem procesu uporablja določene tehnike in komponente, ki omogočajo možnost napovedovanja bodočega gibanja likvidnih sredstev. Pri upravljanju z likvidnostjo banka uporablja različne strategije. Literatura v tem kontekstu pojasnjuje strategijo naložb, strategijo obveznosti ter upravljanje s sredstvi in obveznostmi banke. Instrumenti, ki so v okviru centralne banke na voljo za uravnavanje likvidnosti bančnega sistema, so operacije odprtega trga, odprte ponudbe in obvezne rezerve. Svetovna finančna in gospodarska kriza se je začela s pokom hipotekarnega balona v ZDA in se hitro preselila na finančni sektor. Njen vpliv se je kmalu razširil na vse države sveta in povzročil kar nekaj propadov večjih bank in podjetij. Njen vpliv v Sloveniji se je kazal predvsem v padcu borznih tečajev, povečane brezposelnosti ter vpliva na realni sektor zaradi velike izvozne usmerjenosti države. Seveda je kriza prizadela tudi banke, ki so občutile pomanjkanje virov iz tujine in zaradi nejasnih dogajanj v prihodnosti postale bolj previdne pri kreditiranju. Da bi posledice krize na finančnem sektorju omilila, je država sprejela jamstvo za vloge varčevalcev, izdala je pet obveznic, sprejela jamstveni shemi za posojila podjetjem in fizičnim osebam ter nekaj ostalih ukrepov, za katere je menila, da bodo omilili ostre razmere na trgu. Pri ukrepanju se je izkazala tudi ECB, ki je sprejela kar nekaj nestandardnih ukrepov, da bi pomagala obdržati ustrezno likvidnost bank. Tudi banke same so prilagodile politiko upravljanja z likvidnostjo, da so lahko nemoteno nadaljevale poslovanje in obstale na trgu.
Ključne besede: likvidnost, likvidnostne teorije, upravljanje z likvidnostjo, strategije upravljanja z likvidnostjo, finančna in gospodarska kriza, kreditni krč
Objavljeno: 13.12.2010; Ogledov: 1738; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (771,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici