| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 458
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga policije pri kriznem odločanju : študije primerov
Alojz Pungerčar, Branko Šekoranja, Branko Lobnikar, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, kriza, krizno odločanje, krizni management
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 50; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (255,64 KB)

2.
Izredno stanje in vojna - spremembe zakona o policiji
Marija Gaber, Andrej Anžič, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, varnost, vojna, izredno stanje, kriza
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 85; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (181,69 KB)

3.
Tržna analiza cestnega transporta med časom vojne v Ukrajini : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Luka Lancner, 2023, diplomsko delo

Opis: Po več kot dveh letih pandemije covida-19 se Evropa, tudi Slovenija, spoprijema z novo krizo, tokrat ne v obliki virusa, vendar v obliki ruske invazije na Ukrajino. Ta kriza ponovno prinaša nove posledice, predvsem tudi za transport, ki je ključnega pomena za celotno Evropo. V diplomskem delu smo izbrali cestni transport, saj je ta kriza imela velike in pomembne posledice predvsem za cestni tovorni promet. V diplomskem delu bodo prikazani trenutno povpraševanje po cestnih tovornih storitvah, kako se je stanje tovornega prometa spremenilo v Evropi ter v Sloveniji ter kritična analiza trga. Podani bodo tudi predlogi in ukrepi, ki bi lahko pomagali izboljšati trenutno stanje cestnega tovornega prometa, ter ukrepi, ki bi lahko bili v pomoč, če se bo vojna v Ukrajini nadaljevala ter se stanje ne bo kmalu izboljšalo.
Ključne besede: transport, cestni tovorni transport, analiza, vojna v Ukrajini, kriza
Objavljeno v DKUM: 14.02.2024; Ogledov: 132; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

4.
Model za izračun porabe električne energije pri dobavitelju
Iva Živković, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili model, ki preračunava, koliko električne energije je dobavitelj porabil pri izdelavi naročenih kosov. V prvem poglavju smo opredelili problem, cilj in hipoteze, ki smo jih preverjali v nadaljevanju magistrskega dela. Drugo poglavje vsebuje predstavitev podjetja BSH Hišni aparati, d. o. o. V tretjem poglavju smo pisali o trenutni energetski krizi in odzivu podjetij in Evropske unije nanje. Četrto poglavje predstavlja proces brizganja plastike in porabi električne energije pri tem. V petem poglavju smo pozornost namenili vlaganju v novo opremo, v šestem pa finančni analizi investicijskih odločitev. Na koncu smo predstavili model za izračun porabe električne energije, ki smo ga nadgradili, da bi podjetje motivirali za nove investicije. Model je izdelan v programskem paketu Microsoft Excel.
Ključne besede: model za izračun, energetska kriza, poraba elektrike, brizganje plastike, investicije, investicijski kriteriji
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 181; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

5.
Krizni management in obvladovanje krize covid-19 v turističnih podjetjih na Hrvaškem
Silvia Barbo, 2023, diplomsko delo

Opis: Področje raziskave diplomskega dela je upravljanje in vodenje podjetja v krizni situaciji oziroma vloga kriznega managementa pri obvladovanju in razreševanju krize ter preprečevanju nastanku kriz. Turizem je na Hrvaškem eden izmed najpomembnejših gospodarskih sektorjev, saj predstavlja okoli 20 % bruto domačega proizvoda države. Številni prihodi turistov v vsega sveta so se zaradi izbruha pandemije covida-19 nenadoma ustavili, kar je za Hrvaško pomenilo začetek gospodarske krize. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov: teoretičnega in raziskovalnega dela. V teoretičnem delu smo se osredotočili na pojasnjevanje osnovnih pojmov, kot so kriza, krizni management, krizno komuniciranje in turizem. V raziskovalnem delu smo s pomočjo intervjuja analizirali, kako je covid-19 vplival na podjetja, ki se ukvarjajo s turizmom, in kako so se ta podjetja prilagodila novim razmeram v času pandemije.
Ključne besede: kriza, krizni management, krizno komuniciranje, turizem, covid-19
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 274; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

6.
Trg električnih avtomobilov v Evropi: Gospodarske priložnosti in izzivi
Tilen Baloh, 2023, magistrsko delo

Opis: V pričujočem delu smo analizirali evropski trg električnih avtomobilov. Začeli smo s pregledom razvoja električnega avtomobila od začetkov v prvi polovici 19. stoletja do danes. Nato smo preučili stanje trga v Evropi in na drugih večjih trgih danes in predstavili njegovo neomajno rast kljub številnim motnjam, kot so covid-19, kriza polprevodnikov in trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko. Nato smo pozornost preusmerili na posamezne proizvajalce in pregledali, kako se nekateri izmed vodilnih soočajo z elektrifikacijo svoje ponudbe. Sledila je ena izmed ključnih tem, in sicer vpliv električnih avtomobilov na okolje, v kateri smo analizirali, ali množično uvajanje električnih vozil res lahko prispeva k zeleni revoluciji, ki jo obljublja. V kolikor uporabljamo elektriko, pridobljeno na trajnosten način, je električno vozilo res čistejše, vendar pa velik vir onesnaževanja predstavljajo baterije. Njihovo dobavno verigo in življenjski cikel smo preučili, izpostavili pa smo probleme, kot so dominantnost Kitajske v celotni dobavni verigi in reciklaža baterij. Sledil je pregled nekaj alternativnih goriv za pogon, med katerimi se je za najbolj obetavnega izkazal vodik. Obravnavali smo tudi razvoj infrastrukture javnih polnilnic po Evropi in nekatere še neuveljavljene alternative, zamenjavo baterije in brezžično polnjenje električnih vozil. Sledila je pomembna tema politike spodbujanja pri uvajanju električnih avtomobilov, to so subvencije in davčne olajšave, ki so ključne za spodbujanje potrošnikov za uspešen prehod k elektromobilnosti, pregledali pa smo tudi evropske ambicije v boju proti klimatskim spremembam v okviru Zelenega dogovora. Kot zadnjo temo smo obravnavali mnenje kupcev in njihovo pripravljenost za nakup električnih vozil, kar smo dodatno preučili z anketiranjem slovenske javnosti.
Ključne besede: električni avtomobili, evropski trg električnih avtomobilov, EV-baterije, subvencije električnih avtomobilov, kriza polprevodnikov, alternativna goriva, polnilnice, javno mnenje o električnih avtomobilih
Objavljeno v DKUM: 23.11.2023; Ogledov: 290; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (4,12 MB)

7.
Monetarna politika Evropske centralne banke v času pandemije covid-19
Igor Fabjan, 2023, diplomsko delo

Opis: Pandemija covida-19 je bila zdravstvena kriza, ki je grozila, da se bo hitro spremenila še v gospodarsko krizo. Evropska centralna banka (ECB) se je na začetku krize v letu 2020 odzvala z ukrepi, ki so omogočili ohranitev likvidnosti bank in vzdrževanje nizke inflacijske stopnje. Trg dela je bil zaradi pretrganja nabavnih verig in restriktivnih zdravstvenih ukrepov moten ter so ga poskušale regulirati vlade prizadetih držav. Zaradi povečanih izdatkov so se pojavili primanjkljaji v državnih proračunih ter se je hkrati poslabšala likvidnost podjetij in bank. Svet ECB je predlagal nadaljevanje izvajanja standardnih operacij monetarne politike s politiko nizkih ključnih obrestnih mer. Kot enega dodatnih ciljev so definirali tudi visoko likvidnost. Z operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (LTRO), ciljno usmerjenimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO), izrednimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (PELTRO) in programi nakupa vrednostnih papirjev (APP in PEPP) je ECB uspešno zagotovila potrebno likvidnost Evrosistema brez posledičnega vpliva na povečevanje inflacije. Letna stopnja inflacije v letih 2020 in 2021 ni bila visoka, se je pa povišala v letu 2022. Monetarna politika ECB ni bila kriva za povečanje inflacije, saj je bil glavni generator višje inflacije dvig cen energentov, kovin, barvnih kovin in hrane kot posledica vojne v Ukrajini in motenih dobavnih poti. Čeprav smo v nalogi največ pozornosti namenili ukrepom ECB v času COVID-19, pa smo proučili tudi ukrepe ECB v času finančne krize leta 2008 in te ukrepe primerjali z ukrepi v času pandemije covida-19. Ugotovili smo, da je bilo delovanje ECB od leta 2020 do leta 2022 mnogo izrazitejše. Kombinacija uporabljenih ključnih obrestnih mer ob velikosti in raznolikosti ukrepov je bila ustrezna za dosego dobre likvidnosti in ustrezne inflacijske stopnje. V letu 2022 je bila razlika med inflacijsko stopnjo in ključnimi obrestnimi merami že zelo velika ter je ECB začela septembra 2022 dvigovati ključne obrestne mere. Sprememba ključnih obrestnih mer pa ni posledica zgrešenih odločitev vodenja monetarne politike v času pandemije covida-19. V letu 2023 se inflacija znižuje, vendar še ne bo dosegla načrtovanih 2 % letno. ECB je v letu 2023 nadaljevala z dvigi ključnih obrestnih mer.
Ključne besede: Evropska centralna banka, EMU, monetarna politika, pandemija COVID-19, globalno finančno kriza
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 331; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

8.
Odpornost družinskih podjetij v času krize
Anže Slodej, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga raziskuje dejavnike odpornosti družinskih podjetij v obdobju krize, pri čemer se osredotoča na vpliv nasledstva in inovacij ter prilagodljivosti. Rezultati raziskave jasno kažejo, da kljub pomembnosti nasledstva za kontinuiteto družinskega podjetja, ta dejavnik sam po sebi nima izjemnega vpliva na njegovo odpornost v času krize. Nasprotno pa se izkaže, da imajo inovacije ključno vlogo pri izboljšanju odpornosti družinskih podjetij v spremenljivih gospodarskih okoliščinah. S poglobljenim intervjujem z vodstvom in analizo strategij, ki ga je podjetje uporabilo za premagovanje kriz, je jasno razvidno, da inovativno razmišljanje, agilnost in prilagodljivost močno prispevajo k uspešnemu obvladovanju negotovosti in prehodu skozi krizne dogodke. Poudariti je treba tudi, da so družinska podjetja, v primerjavi z nedružinskimi, izkazala večjo prilagodljivost v času kriznih razmer. V sklepni analizi ugotavljamo, da čeprav ostaja nasledstvo ključni dejavnik za dolgoročno trajnost družinskega podjetja, sta inovacije in prilagodljivost tisti, ki izstopata kot ključno orodje za ohranjanje in povečanje odpornosti v obdobjih gospodarskih kriz. To se še posebej izkazuje v primerjavi med družinskimi in nedružinskimi podjetji, pri čemer se družinska podjetja izkažejo kot bolj prilagodljiva ter bolje pripravljena na spopadanje z izzivi spreminjajočega se okolja.
Ključne besede: Odpornost, družinska podjetja, kriza, upravljanje kriznih situacij, prilagodljivost, načrtovanje nasledstva.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 347; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

9.
Varstvo upnikov v družbi z omejeno odgovornostjo s poudarkom na institutu kapitalskega posojila : magistrsko delo
Anamarie Potrč, 2023, magistrsko delo

Opis: Temeljna obravnava zaključnega dela je predstavitev instituta kapitalskega posojila, namenjenega varstvu interesov upnikov v družbi z omejeno odgovornostjo. Družbeniki so pri izbiri načinov financiranja družbe načeloma prosti vse dokler družba ne zaide v finančno krizo, saj je nevarnost preračunljivih dejanj družbenikov ravno takrat najvišja. V kolikor družbeniki sprejmejo odločitev, da družbo sanirajo, tega ne smejo narediti na škodo upnikov. Odsotnost norminiranja instituta kapitalskega posojila bi v postopkih zaradi insolventnosti zmanjševala možnosti upnikov pri doseganju ustreznega poplačila terjatev, saj bi slednje konkurirale s terjatvami družbenikov iz naslova zagotovljenega posojila. Družbeniki bi se v času finančne krize družbe s financiranjem na dolžniški podlagi, v obliki posojil, namreč želeli izogniti tveganjem, ki bi jih za uspešno sanacijo družbe kot dobri gospodarstveniki morali prevzeti z zagotovitvijo lastnega kapitala. Zaradi priviligiranega položaja družbenikov v družbi in možnosti zlorabe notranjih informacij, se morajo interesi upnikov dodatno varovati, kar naj bi zagotavljala zakonska ureditev kapitalskega posojila in zavarovanja, določena v 498. in 499. členu ZGD-1. V skladu s slovensko sodno prakso se posojila družbenikov, zagotovljena v času finančne krize družbe, v postopkih zaradi insolventnosti prekvalificirajo v lastni kapital. Kljub temu, da je slovenski zakonodajalec institut kapitalskega posojila prevzel iz starejše nemške ureditve, pa njegovim kasnejšim spremembam in dopolnitvam ni sledil. V zaključnem delu bodo zato poudarjene določene kritike in dileme povezane z aktualno, vendar nekoliko zastarelo slovensko zakonsko ureditvijo. Slednja namreč ne omogoča zadostnega pravnega varstva v zvezi s konkretizacijo časovnega trenutka uporabe režima kapitalskega posojila. Za popolno ugotovitev ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize družbe, je potrebna zahtevna in draga ex post facto analiza s strani izvedencev finančno-ekonomske ali druge ustrezne stroke, kar le podaljšuje že tako dolge postopke zaradi insolventnosti. Družbeniki se kot člani personalne strukture družbe prvi seznanijo s slabim finančnim položajem družbe. V njihovem interesu je zato tudi vračilo posojila pred začetkom postopkov zaradi insolventnosti, kjer tvegajo njegovo prekvalifikacijo v lastni kapital. Tem primerom so tudi v slovenski zakonodaji namenjeni določeni zahtevki, s katerimi lahko družba uveljavlja nadomestitev že vrnjenega posojila pod določenimi predpostavkami. Analiza se bo osredotočila na ureditev in učinkovitost najpomembnejših zahtevkov. Pri tem, po analogiji z odločitvami starejše nemške sodne prakse, pridejo v poštev tudi pravila o ohranjanju osnovnega kapitala, na podlagi katerih se družbi priznava korporacijski vračilni zahtevek. Pri razumevanju instituta kapitalskega posojila moramo izhajati iz pravil korporacijskega in insolvenčnega prava, s poudarkom na določenih poslovnofinančnih kategorijah. Pomanjkljivosti ureditve instituta kapitalskega posojila, prikazane skozi analizo zaključnega dela, se lahko odpravijo le z ustrezno spremembo aktualne zakonodaje, ki naj sledi nemški pravni ureditvi. Slednja namreč vse zahtevke iz naslova posojila družbenikov v postopkih zaradi insolventnosti obravnava kot podrejene, ne glede na to, ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize ali ne. Poleg osrednje obravnave instituta kapitalskega posojila bo zaključno delo analiziralo tudi druge institute, ki so v vlogi (ne)posrednega varstva interesov upnikov, vse od ustanovitve d.o.o. pa do njenega prenehanja. Zaradi pomena obsega lastnega kapitala, ki vpliva na kapitalsko ustreznost družbe in preprečuje nastop finančne krize, pa bodo podrobneje predstavljeni določeni viri lastne
Ključne besede: lastni kapital, dolžniški kapital, kapitalska ustreznost družbe, pravna narava kapitalskega posojila, finančna kriza družbe, kreditna sposobnost družbe, izpodbojni zahtevek, korporacijska kondikcija.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 309; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Krizni management v času pandemije covid-19 v podjetju x
Maša Kovač, 2023, diplomsko delo

Opis: Krizni management je ključen proces obvladovanja in upravljanja s situacijami, ki predstavljajo nenaden, nepredvidljiv in pogosto izjemno zahteven izziv za organizacije, podjetja, institucije ali posameznike. Njegov namen je zagotoviti hitro odzivanje na krizne razmere, obvladovanje njihovih učinkov ter preprečevanje nadaljnjega širjenja škode. V okviru diplomskega dela smo raziskali, kako prepoznati krizne razmere v podjetju ter analizirali zunanje vplive, ki lahko povzročijo krizne situacije. Osredotočili smo se na primer krize pandemije COVID-19 in njenega vpliva na podjetje "x". Še posebej nas je zanimalo, kako se je izbrano podjetje odzvalo na ukrepe družbenega distanciranja, kar nas je pripeljalo do naslednjih ugotovitev o tem ali zavarovalni agenti na daljavo podpišejo več zavarovalniških polic, ter ali so uspeli razširiti svoje poslovanje. Po drugi strani pa kako je delo med pandemijo vplivalo na stroške in prodajo podjetja glede na pred pandemski čas. V okviru diplomske naloge smo izvedli raziskavo, katere rezultati so razkrili več ključnih ugotovitev. Ugotovili smo, da zavarovalni agenti, ki delajo na daljavo, sklenejo več zavarovalniških polic z morebitnimi strankami. To nakazuje na pozitiven vpliv oddaljenega dela na učinkovitost prodajnih dejavnosti. Hkrati smo ugotovili, da podjetje dosega nižje stroške poslovanja, ko zavarovalni agenti delajo na daljavo. To kaže na potencialne prihranke v smislu infrastrukture in drugih operativnih stroškov. Preverili smo tudi hipotezo o tem, ali so zavarovalni agenti zaradi možnosti dela na daljavo povečali število prodajnih razgovorov, kar bi posledično vodilo v več sklenjenih zavarovalniških pogodb, ter da so povečali svojo prodajno mrežo. Naša raziskava je hipotezo potrdila le delno, saj je prišlo do odstopanja pri širjenju v tujino. Spoznali smo, tudi, da je podjetje v letu 2021 doseglo 17,63-odstotno povečanje prodaje v primerjavi z leti pred izbruhom pandemije.
Ključne besede: kriza, krizni management, pandemija, COVID-19, načini reševanja krize v podjetju.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 266; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

Iskanje izvedeno v 13.79 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici