| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 410
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Razpad Jugoslavije, sprememba političnega sistema in izseljevanje državljanov NJR Makedonije
Darko Poposki, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga skuša orisati stanje na območju NJR Makedonije (danes Severna Makedonija) po razpadu nekdanje skupne države. Podrobno se osredotoča na posledice tranzicije in privatizacije, na spremembe političnega sistema, razvoj ekonomske in socialne politike ter njihov vpliv na izseljevanje državljanov Severne Makedonije. V prvem delu so opredeljeni ključni pojmi iz področja oblik vladavine prava, oblik državne oblasti, delitve političnih sistemov in oblik državne ureditve ter njihove značilnosti. Ob tem sta s primerjavo podrobno predstavljeni ustavna ureditev nekdanjega političnega sistema Jugoslavije in ustavna ureditev Severne Makedonije. Povzeti so ključni elementi obeh ustav kot najvišjega akta v državi, predvsem na področju ekonomskega, socialnega, političnega in pravnega sistema. V drugem delu magistrsko delo namenja pozornost korupciji in koruptivnim dejanjem, ki lahko vplivajo na uspešnost razvoja države in njenih institucij. Pri tem so podrobno opredeljeni pojem korupcije, oblike korupcije in značilnosti korupcije ter prikazan njen obstoj v državi in državnih institucijah. Nadalje so opisane posledice koruptivnih dejanj na primerih iz Severne Makedonije in njihov vpliv na izseljevanje državljanov, opisan je potek procesa tranzicije v tej državi. V empiričnem delu naloge so predstavljene okoliščine, ki so vplivale na izseljevanje nekaterih državljanov Severne Makedonije. Opravljeni so bili intervjuji z Makedonci, ki so svoje življenje nadaljevali v Sloveniji.
Ključne besede: magistrska dela, politična kriza, migracije, vladajoče stranke, koruptivna dejanja
Objavljeno: 05.07.2021; Ogledov: 41; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (873,68 KB)

2.
Proaktivni krizni management: transformacijski pristop, krizna pripravljenost in nove priložnosti
Nuša Širovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Podjetja morajo biti vedno pripravljena na nenadne zunanje dogodke, ki bi lahko pretresli njihovo ustaljeno delovanje in ogrozili njihove cilje ali v najhujših primerih celo njihov obstoj. Na nastanek takšnih dogodkov podjetja ne morejo vplivati, lahko pa z ustreznim odzivom preprečijo nastanek neobvladljive akutne krize in večje škode. Sicer so takšni dogodki pogosto samo povod za izbruh krize, pravi vzroki za njen nastanek pa se največkrat skrivajo ravno v podjetju samem. Okolje, v katerem delujejo slovenska podjetja, je relativno stabilno. Primerljiva ameriška podjetja se, na primer, veliko pogosteje soočajo s posledicami orkanov, požarov, terorističnih napadov in drugih nenadnih dogodkov ali neravnih nesreč. V takšnem okolju je tudi proaktivnemu kriznemu managementu namenjeno več pozornosti kot pri nas. Vsekakor pa krizne pripravljenosti in kriznega managementa tudi v Sloveniji ne bi smeli postavljati na stranski tir. Magistrske naloge smo se lotili z namenom, da preverimo, kako so se slovenska podjetja odzvala na krizo, ki jo je v pomladnih mesecih povzročila pandemija virusa Covid-19 in opozorimo na velik pomen proaktivnega pristopa pri soočanju s krizo. Izvedli smo empirično raziskavo in ugotavljali, kako je šest slovenskih podjetij prilagodilo svoje poslovanje v tednih, ko je bila pri nas razglašena epidemija. Zraven njihovega odziva na krizo nas je zanimalo tudi, ali so v krizi našli nove priložnosti. Ugotovili smo, da so v podjetjih, kljub relativno nizki stopnji splošne krizne pripravljenosti, s svojimi odzivi relativno zadovoljni. Občutljivost na krizo podjetja pripisujejo predvsem dejavnosti, s katero se ukvarjajo, velik pomen pa se pripisuje tudi vpletenosti države, ki nosi velik del finančnega bremena krize. V raziskavi tudi ugotavljamo, da podjetja poskušajo izboljšati svojo krizno pripravljenost in odpornost z različnimi metodami; od manjših operativnih prilagoditev do korenitih strateških sprememb. V tem pomenu govorimo tudi o raznolikih priložnostih, ki so jih podjetja našla v nestabilnih kriznih razmerah. Vsekakor obstaja prostor za nadaljnjo raziskovanje in izboljšave. V raziskavo bi lahko vključili kvantitativne podatke in čez čas preverjali, ali je bil odziv podjetij dolgoročno uspešen. Še posebej zato, ker se do nastanka te magistrske naloge, nista zaključili niti zdravstvena kriza niti gospodarska kriza, ki je nastala kot posledica pandemije Covid-19. Pri podjetjih, ki so v krizi našla nove priložnosti, bi lahko čez čas preverili tudi, ali so le−te uspeli pretvoriti v oprijemljive poslovne rezultate. Osredotočili bi se lahko v eno panogo ali podjetje in jo preučili veliko bolj detajlno. Možnosti je ogromno, hkrati pa lahko z gotovostjo trdimo, da bo v duhu aktualnih dogodkov zanimanje za proaktivni krizni management, tako v akademski kot tudi v poslovni sferi, še naprej raslo.
Ključne besede: kriza, proaktivni krizni management, odpornost, transformacijski krizni management, priložnosti v krizi.
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 162; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

3.
Primerjalna analiza gospodarskih gibanj izbranih držav članic evropske unije
Benjamin Topolko, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava gospodarska gibanja osmih držav članic, ki so v Evropsko unijo (EU) vstopile v letu 2004. Slovenija, Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Estonija, Litva in Latvija so po osamosvojitvi oziroma prehodu iz centralno-planskega v tržno gospodarstvo v 90. letih prejšnjega stoletja stremele k vstopu v evropsko integracijo. Zato magistrsko delo v teoretičnem delu obravnava teorijo integracij s poudarkom na nastanku, razvoju in širitvah Evropske unije. EU je svojo največjo širitev izpeljala v letu 2004, ko se je integraciji pridružilo 10 novih članic. Podrobneje obravnavamo tudi skupni trg in kohezijsko politiko Evropske unije. Nekatere izmed analiziranih držav so v času članstva v EU prevzele tudi skupno valuto evro, zato v teoretičnem delu pozornost posvečamo tudi pogojem vstopa v evroobmočje, Evropski centralni banki in teoriji optimalnega valutnega območja. Vse države so v letu 2008 občutile finančno krizo, ki je sicer nastala v ZDA, a je močno vplivala tudi na gospodarska gibanja v evropskih državah. Zato se v magistrskem delu posebej posvečamo tudi razvoju te finančne krize v Evropi. V analizi gospodarskih gibanj izbranih osmih držav uporabljamo kazalnike bruto domačega proizvoda, bruto naložb, brezposelnosti, cenovnih gibanj, plačnih gibanj ter izvoza in uvoza blaga. Ob tem razlagamo vsak kazalnik in pomen njegovega analiziranja Podatke o gospodarskih gibanjih črpamo iz publikacij Evropske komisije in statistične baze podatkov Eurostat. V magistrskem delu predstavljamo ključne podatke osmih obravnavanih držav, podrobneje pa se posvečamo njihovim gospodarskim gibanjem v obdobju med leti 2004 in 2019. Izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav primerjamo s podatki o gospodarskih gibanjih, ki so v tem obdobju veljali za celotno Evropsko unijo. Upoštevamo letne stopnje brezposelnosti in letne stopnje inflacije, pri ostalih kazalnikih pa letne stopnje rasti. Nadaljujemo s predstavitvijo ključnih spoznanj analize podatkov gospodarskih gibanj, kjer največ pozornosti posvečamo bruto domačemu proizvodu na prebivalca v izbranih državah v primerjavi s povprečjem držav članic Evropske unije. Približevanje obravnavanih držav evropskemu povprečju po posameznih kazalnikih predstavljamo s tabelami, grafi in podrobnimi analizami podatkov. V nadaljevanju magistrskega dela podrobneje primerjamo izbrane kazalnike obravnavanih držav v prvih letih po vstopu v Evropsko unijo do finančne krize leta 2008. Pri analizi teh podatkov primerjamo Slovenijo z ostalimi sedmimi državami. Uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posvečamo se tudi vplivu finančne krize na izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav. Tudi tukaj je poudarek na primerjavi Slovenije z ostalimi državami v obdobju od leta 2008 do 2014. V ta namen uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posebno pozornost namenjamo tudi letu 2009, kjer ugotavljamo ali je članstvo v evroobmočju pomenilo tudi večje negativne trende rasti izbranih gospodarskih gibanj. V nadaljevanju ugotavljamo ali so vse obravnavane države v zadnjih treh letih opazovanega obdobja (2017 – 2019) dosegale pozitivne trende gospodarskih gibanj. Obravnavi hipotez posvečamo celotno poglavje, v katerem analiziramo ugotovitve predhodnih poglavij. V sklepu magistrskega dela povzemamo ugotovitve naše raziskave in podajamo predloge za nadaljnje raziskovanje tega področja. Ob tem kritično razmišljamo in skušamo najti dejavnike rezultatov naše raziskave. V zaključku magistrskega dela se dotaknemo tudi prihodnosti in razpravljamo o trenutnih in prihodnjih izzivih Evropske unije in Slovenije.
Ključne besede: gospodarska gibanja, Evropska unija, evroobmočje, finančna kriza 2008, Slovenija.
Objavljeno: 15.04.2021; Ogledov: 137; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (5,34 MB)

4.
GLOBALIZACIJA, ŠKODLJIVA DAVČNA KONKURENCA IN GLOBALNA FINANČNA KRIZA
Mina Pernat, 2015, magistrsko delo

Opis: Globalizacija in prosti pretok kapitala spodbujata davčno konkurenco med državami. Večina ekonomistov podpira globalizacijo. Za države pa je težje ohranjati visoke davčne stopnje, če želijo ostati konkurenčne. S tem, ko postajata kapital in delovna sila bolj mobilna, se mednarodna davčna konkurenca povečuje. Številne države so se odzvale na globalizacijo z znižanjem davkov za privabljanje tujih naložb in spodbujanje rasti. Davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb se je od leta 1995 do leta 2012 zniževala, kar je lahko posledica davčne konkurence. Zniževanje davkov in druge davčne ugodnosti privabljajo tuje investitorje, istočasno pa znižujejo javnofinančne prihodke. Davčna konkurenca ima kakor vsaka oblika konkurence tako pozitivne kot negativne učinke. Negativni učinki se kažejo v izkrivljanju pretoka kapitala, pozitivni učinki pa v gospodarski rasti. Zaradi negativnih učinkov škodljive davčne konkurence sta se OECD in EU usmerili k vzpostavljanju iniciativ omejevanja škodljive davčne konkurence.
Ključne besede: davčna konkurenca, škodljiva davčna konkurenca, globalizacija, davek od dohodka pravnih oseb, finančna kriza
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 71; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

5.
Neposredne naložbe slovenskih podjetij v tujini, dejavniki in pričakovan vpliv gospodarske krize, povzročene s covidom-19
Kaja Vrbnjak, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje dejavnike neposrednih tujih investicij in vpliv gospodarske krize, povzročene s covidom-19, na ekonomske kazalce ter strukturo slovenskih neposrednih investicij v tujini. Osrednji namen magistrskega dela je bila izvedba raziskave o vplivu gospodarske krize, povzročene s covidom-19, na NTI in primerjava pomembnosti dejavnikov neposrednega investiranja slovenskih podjetij v tujino pred in po nastopu gospodarske krize. V teoretičnem delu so na podlagi pregleda obstoječe literature predstavljeni pojmi internacionalizacija, neposredne tuje investicije (NTI) ter oblike in dejavniki NTI. Prav tako smo predstavili epidemijo covid-19 in njen vpliv na gospodarsko rast v Sloveniji, v državah EU in drugih. Predstavili smo sprejete ukrepe Evropske komisije za omejitev posledic epidemije ter vpliv gospodarske krize na mednarodno trgovino in NTI v razvitih in nerazvitih državah. V okviru empiričnega dela smo podatkovno prikazali obseg slovenskih neposrednih tujih investicij v zadnjih desetih letih, strukturo slovenskih NTI po državah prejemnicah, dejavnostih. V empiričnem delu magistrske naloge smo s spletnim anketnim vprašalnikom preverjali vpliv epidemije covida-19 na neposredno investiranje anketiranih podjetij v tujini. Raziskovali smo razliko v pomembnosti dejavnikov in ovir pri neposrednem investiranju podjetij pred in po nastopu gospodarske krize, povzročene s covidom-19. Ugotovili smo, da se je pomembnost dejavnika rast tujega trga, torej potencialnega trga, kjer bodo anketirana podjetja ustanovila nove podružnice oziroma kamor bodo neposredno investirala po nastopu gospodarske krize, povečala. Pomembnost ovire plačilna nedisciplina v državi prejemnici investicij se je pri neposrednem investiranju anketiranih podjetij v tujino po nastopu gospodarske krize povečala. Nadalje smo ugotovili, da se pomembnost ovire pomanjkanje znanja in informacij pri investiranju anketiranih podjetij v tujini po nastopu gospodarske krize ne razlikuje glede na velikost njihovega matičnega podjetja. Rezultati analize so pokazali, da bo prisotnost slovenskih podjetij na tujem trgu v obliki neposredne investicije po nastopu gospodarske krize pomembnejša, kot je bila pred krizo. Raziskava kaže, da bo zaradi gospodarske krize poslovanje anketiranih podjetij (neposredne tuje naložbe) v tujini bolj prizadeto kot poslovanje domačega podjetja. Nadalje smo ugotovili, da bo 50 % anketiranih podjetij po nastopu gospodarske krize svoje neposredne naložbe v tujini ohranilo na obstoječi ravni, 29 % anketiranih podjetij pa bo neposredno naložbo v tujini zmanjšalo ali pa se umaknilo iz trga. Le majhen delež anketiranih podjetij (21 %) bo svoje neposredne naložbe v tujini po sedanji gospodarski krizi povečalo.
Ključne besede: neposredne tuje investicije, dejavniki NTI, gospodarska kriza, sprejeti ukrepi, covid-19.
Objavljeno: 09.02.2021; Ogledov: 219; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

6.
David A. Moss in John A. Cisternino (urednika), New perspectives on regulation
Dejan Romih, 2010, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: recenzije, svetovno gospodarstvo, finančna kriza, gospodarske krize, krize
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 66; Prenosov: 0

7.
Tematizacija človekovega smisla v sodobni slovenski kratki prozi
Barbara Mastnak, 2020, magistrsko delo

Opis: Novo stoletje je predrugačilo vrednostni sistem, medtem ko je moderni pluralizem spodkopal samoumevno védenje ter zamajal identiteto sveta, družbe in posameznika. Kljub temu pa vprašanje o smislu ni novo, življenjsko se mu je posvetil že nevrolog, psihoterapevt in utemeljitelj logoterapije Viktor Emil Frankl. »Tretja dunajska šola« psihoterapije je namreč spregledala človekov duhovni boj, zato si mu prizadeva ponuditi pomoč pri iskanju smisla; s poudarkom na pomenu specifično človekove duhovne razsežnosti pa zavrača ali vsaj blaži miselnost absolutnega determinizma. Zaradi svobodne volje ima posameznik vseskozi možnost zavzeti stališče, volja do smisla pa ga motivira, da najde in izpolni smisel oziroma namero. Če te ne uresničuje, lahko nastopi eksistencialni vakuum, ki je vzrok noogene nevroze in lahko kot posledico nosi življenjsko dezorientacijo, obup, omamljanje in/ali kakšna druga ekstremna dejanja. (Frankl 1994a: 303–304) Čas postmodernizma je dokončno odprl vprašanje izčrpane literature, umaknil velike zgodbe, obsežna spoznanja in definitivne zaključke, ob tem pa osvetlil dvome o resnici, duhovno votlost, krizo smisla, obsežnejšo eksistencialno resignacijo, odtujene in brezvoljne subjekte ter izpraznjene misli in šibke emocije. Sodobna kratka proza zaradi svojega obsega najbolje ponuja pregled večjega števila literarnih oseb, z izbrano rabo naracije in umikom v intimo pa odkriva kljubovalnost subjektovega duha in njegovo pozicijo v nekem usodnem položaju. Namen magistrskega dela je predstaviti neorealistične in minimalistične prvine, s katerimi je prežeta sodobna slovenska kratka proza, in izpostaviti obsežno brezvoljnost njenih subjektov. S tem ciljem sem analizirala dvajset kratkoproznih zbirk, ki so izšle po letu 2000.
Ključne besede: sodobna slovenska kratka proza, neorealizem, minimalizem, človekov smisel, kriza smisla, logoterapija, bivanjska prikrajšanost
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 180; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (920,68 KB)

8.
Krizna komunikacija v ukc ljubljana
Luka Lamovšek, 2020, diplomsko delo

Opis: Dandanes je podjetništvo velik »hit«, še posebej za mlade. Velika so tako gospodarska rast kot tudi pričakovanja podjetnikov. V zadnjem času je nastalo mnogo velikih in malih podjetij in s tem je evforija podjetništva pripeljala do velike konkurence na trgu. Rast podjetij je v današnjem svetu zelo zavedajoče, to je še bolj izrazito pri malih podjetjih, v velikih pa se rado zgodi, da padejo v nek ciklus procesa znotraj podjetja. Zato je vodstvo organizacij pozorno na to, kaj se dogaja v podjetju in tako prezrejo simptome krize in že nastale krize v podjetju, ki jih lahko pripelje do rdečih številk ali celo stečaja. Zato je zelo pomembno poznavanje kriznega komuniciranja v celotnem podjetju in seznanjenost vseh udeležencev podjetja z njihovim kriznim načrtom. Krizno komuniciranje omeji škodo ali celo prepreči, da bi do krize dejansko prišlo, saj jo v organizaciji pravočasno opazijo. In naše mnenje je, da je poznavanje kriznega komuniciranja v podjetju pomembno za obstoj in uspešno delovanje podjetja tako v krizi kot na vrhuncu. Krizno komuniciranje ima lahko pomembno vlogo pri tem, da se podjetje obdrži na trgu in, da je poslovno uspešno. V privatnem sektorju so podjetja bolj izpostavljena krizam, saj jim konkurira več podjetij, poleg tega so podjetja manj zavarovana kot pa v javnem sektorju. Kljub temu tudi v javnem sektorju kriza ne počiva, saj tudi prihaja do stečajev ali kriz, ki so veliko bolj odmevne kot katerekoli druge. Zato smo se z raziskavo obrnili na kadrovsko službo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana (v nadaljevanju UKCL), ki pa je ena najbolj napadenih in izpostavljenih organizacij v Republiki Sloveniji. Namen diplomskega dela je primerjati in ugotavljati uporabo kriznega komuniciranja v času krize in ugotoviti dejavnike, ki spodbujajo krizo v organizaciji, ter ugotoviti vzroke za krizo. Raziskali smo tudi, kako lahko preprečimo in odreagiramo na določeno krizo v primeru, ko napade organizacijo in delovanje organizacije. Temeljni cilj je predstaviti, kako se UKCL pripravi na krizo v določeni situaciji, zbere informacije, določi tim. Glede na to, da je UKCL ena najbolj izpostavljenih organizacij pri naravnih nesrečah, ki »pripeljejo« paciente v ambulanto, smo se dotaknili njihovega poznavanja organizacije FEMA in njihovega načrta v primeru naravnih kriz. Raziskava je bila osredotočena na njihovo komuniciranje v času krize, kakšen imajo krizni načrt; ugotovili smo, ali se podjetje pravočasno zaveda krize in, ali je reakcija zaposlenih in vodstva odločilna za rešitev krize. Ugotovili smo, da se UKCL zaveda kriz, kot tudi, da je dobro pripravljen na krize s kriznimi načrti za vsak določen oddelek, in da so v zelo dobrem odnosu z mediji in splošno javnostjo.
Ključne besede: Krizna komunikacija, kriza, FEMA, krizni komunikacijski načrt, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 188; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

9.
Ustvarjalno reševanje problema zaposlitvenih možnosti mladih v času korona krize
Viktorija Špes, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen dela diplomskega projekta je ustvarjalno reševanje problema zaposlitvenih možnosti mladih v času korona krize z uporabo izbranih metod. V prvem delu diplomskega projekta smo spoznali zastavljen problem brezposelnosti mladih in vzroke zanj ter možne oblike zaposlitve. V drugem delu smo teoretično spoznali tehnike, s katerimi obravnavamo zastavljen problem, in jih praktično uporabili na našem primeru. Obravnavali smo tri metode za definiranje problemov in priložnosti, in sicer tehniko W za definiranje problema, tehniko petih zakajev za spoznavanje bistva problema, ter tehniko ribja kost za ugotavljanje vzrokov problema. Nadalje smo uporabili program Web-HIPRE za podporo večkriterijskemu odločanju, s pomočjo katerega smo na podlagi alternativ, kriterijev in podkriterijev pridobili končne rezultate najprimernejše možnosti zaposlitve mladih v času korona krize. Ugotovili smo, da je ribja kost najprimernejša tehnika za definiranje obravnavanega problema, saj nam hitro pokaže težave in vzroke, ki se pojavijo pri iskanju zaposlitve mladih. S programom Web-HIPRE smo ugotovili, da se je za najprimernejšo rešitev izkazala zaposlitev v tujini, saj ima najvišjo agregirano vrednost, vendar nam je gradientna analiza občutljivosti pokazala, da gre za občutljivo rešitev glede na spremembo uteži kriterijev na prvi ravni.
Ključne besede: zaposlitev mladih, korona kriza, ustvarjalno reševanje problemov, računalniški program Web-HIPRE, večkriterijsko odločanje
Objavljeno: 23.10.2020; Ogledov: 278; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

10.
Družba za upravljanje terjatev bank
Maja Loknar, 2020, diplomsko delo

Opis: Bančni sistem in njegovo brezhibno delovanje sta ključnega pomena za državo in njene ljudi, saj bančni sistem in dogajanje na njegovem trgu neposredno posegata v realni sektor in življenje ljudi. Ko je leta 2008 prišlo do svetovne finančne krize, so se tega zavedale vse države, saj zaradi prepletenosti finančnih trgov različnih držav med sabo praktično ni bilo države, ki se je takratna finančna kriza ne bi dotikala. Finančno krizo so povzročila deviantna ravnanja finančnega sektorja in finančnih institucij z namenom stremljenja k višjemu dobičku, zato so se odločali za bolj tvegane posle in odobravali bolj tvegane kredite. V diplomskem delu smo raziskali, kdo so krivci za nastanek takratne finančne krize, kaj so slabe terjatve in kateri so načini, kako reševati finančno krizo. Večina držav se je ob prejšnji finančni krizi odločila za urejanje problema slabih sredstev bank in tveganih postavk na način, da so uporabile mehanizem t. i. slabe banke. Pri nas je leta 2013 v okviru mehanizma slabe banke nastala Družba za upravljanje terjatev bank, ki je v slovenskem prostoru nase prevzela slabe terjatve bank. V diplomskem delu smo predstavili ozadje nastanka finančne krize, slabe banke in naše DUTB. Ker verjamemo, da rešitev za izogib nadaljnjih takšnih kriz v nadzoru in ustrezni regulaciji finančnega trga obstaja, smo pregledali, kaj o poslovanju DUTB pravijo na Računskem sodišču. Pregledali smo tudi, kakšen sistem imajo in kako so uporabljali model slabe banke v tujini.
Ključne besede: diplomske naloge, DUTB, slaba banka, finančna kriza, računsko sodišče
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 208; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici