1. Bančna kriza v Združenih državah AmerikeMiona Simić, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavana bančna kriza v Združenih državah Amerike, ki se je zgodila po pandemiji covida-19. Raziskava se osredotoča na definiranje in analiziranje vzrokov ter posledic krize na ameriško gospodarstvo in finančni trg. Raziskovali smo, kako so makroekonomski dejavniki, kot so zvišanje obrestnih mer, motnje v dobavnih verigah in inflacija, prispevali k izbruhu krize. V empiričnem delu so analizirani vplivi na ključne gospodarske kazalnike, kot so bruto domači proizvod (BDP), inflacija ter indeks zaupanja potrošnikov. Poleg tega so preučeni odzivi regulatorjev in centralnih bank, zlasti ukrepi Federal Reserve za stabilizacijo finančnega sistema. Rezultati diplomskega dela poudarjajo pomembnost ustrezne regulacije in preventivnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za podobne krize v prihodnosti.
Ključne besede: bančna kriza, ZDA, finančni trg, gospodarska rast, inflacija, BDP, Federal Reserve
Objavljeno v DKUM: 24.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (2,78 MB) |
2. ANALIZA FINANČNE KRIZE NA IRSKEMRok Čač, 2015, magistrsko delo Opis: Irska je vse od sredine osemdesetih let dvajsetega stoletja beležila gospodarsko rast, ki je bila posledica večanja tujih investicij. Leta 2001 je zaradi poka dot.com balona in vojne v Iraku prišlo do zastoja gospodarske rasti. Cene nepremičnin so prav tako že daljše obdobje rasle in v letu 2001 je vlada, na pobudo lobistov in gradbincev, sprejela širok nabor davčnih spodbud in olajšav pri novogradnjah in adaptacijah. Ta ukrep je ponovno zagnal irsko gospodarstvo, vendar s to razliko, da je sedaj prišlo do nastanka nepremičninskega balona, ki so ga v veliki meri napihovale tudi banke s svojo kreditno politiko. Banke so vire za povečano kreditiranje pridobile na medbančnem trgu in ko je prišlo po padcu Lehman Brothersa do zamrznitve slednjega, so ostale brez likvidnih sredstev. Velike izgube bank in vodenje proračunskega primanjkljaja sta Irsko privedla do točke, ko je s strani Evropske centralne banke bila prisiljena zaprositi trojko za mednarodno finančno pomoč.
Ključne besede: finančna kriza, nepremičninski balon, medbančni trg, javno-finančni primanjkljaj, javni dolg.
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,45 MB) |
3. NEGOTOVOST IN BANČNA KRIZA V ZDA 2023EVA PEČOLER, Sabina Taškar-Beloglavec, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na gospodarsko-politično negotovost in njene posledice za ameriški bančni sistem v letu 2023. Raziskuje, kako so različni dejavniki negotovosti, kot so geopolitične napetosti, pandemija COVID-19 in inflacija, vplivali na stabilnost in odpornost ameriškega bančnega sistema. Delo obravnava različne vire negotovosti, vključno z ekonomskimi, političnimi in zdravstvenimi šoki. S pomočjo metod smo ugotovili, kako so se banke odzvale na povečano negotovost ter kakšne so bile posledice za njihovo poslovanje in stabilnost finančnega sistema. Cilj diplomskega dela je povezanost med negotovostjo in stabilnostjo bančnega sistema.
Teoretični del diplomskega dela obravnava različne vrste negotovosti, njihove vzroke in posledice ter predstavlja ključne indekse za merjenje negotovosti, kot sta indeks gospodarsko-politične negotovosti, indeks volatilnosti in indeks gospodarsko-politične negotovosti, ki temelji na Twitterju. Posebna pozornost je namenjena vsebinski razmejitvi pojmov finančne in bančne krize ter predstavitvi ključnih kazalnikov uspešnosti bančnega poslovanja. Empirični del nato analizira povezavo med negotovostjo in kazalniki bančne uspešnosti, s poudarkom na letu 2023 v ZDA. Cilj empirične analize je preveriti hipotezo, da povečana negotovost negativno vpliva na stabilnost in donosnost bančnega sektorja, ugotoviti, kakšen je vpliv negotovosti na odločanje bank in njihovo poslovanje, ter spoznati ranljivost bančnega sistema na zunanje šoke.
Rezultati raziskave bodo prispevali k boljšemu razumevanju vpliva negotovosti na odločanje in poslovanje bank in ranljivosti bančnega sistema na zunanje pretrese.
Ključne besede: Gospodarska negotovost, negotovost, bančna kriza, finančna kriza, EPU, ZDA, 2023, SVB.
Objavljeno v DKUM: 09.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,03 MB) |
4. Industrial tourism in India after COVID-19 : 1st cycle professional bachelor's studies graduate thesisSharon Shaju, 2024, diplomsko delo Opis: Industrijski turizem se pogosto nanaša na obiske industrijskih objektov ali lokacij. Industrijski turizem v Indiji predstavlja majhen segment celotnega turističnega trga. V diplomski nalogi smo poskušali ugotoviti stanje industrijskega turizma v Indiji pred in po COVIDU-19. Ker se industrijski turizem v Indiji osredotoča predvsem na izobraževanje in ne na prostočasne aktivnosti, so študentje glavna ciljna skupina. Med COVIDOM-19 je bil indijski industrijski turizem skupaj z vsemi drugimi turističnimi deležniki prisiljen v popolno zaprtje, kar je povzročilo izgube in omejitve potovanj, zaradi česar turistov sploh ni bilo. Vendar pa je nekaj industrijskih panog naredilo uspešen korak v smeri inovativnosti in spremenilo ponudbo v doživetja virtualne resničnosti, spletne delavnice in video oglede. Raziskava je zajela vse vplive COVIDA-19 na industrijski turizem in na tej podlagi je predlaganih nekaj idej za primer, da bi se zdravstvena kriza ponovila.
Ključne besede: industrijski turizem, COVID-19, zdravstvena kriza, varnostni protokoli, virtualna resničnost
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,03 MB) |
5. Odnos med psihološko prožnostjo, izgorelostjo, uravnavanjem čustev, optimizmom in izidi duševnega zdravja študentske populacije v času zdravstvene krize : magistrsko deloAljaž Bogolin, 2024, magistrsko delo Opis: Pandemija covida-19 je močno zaznamovala duševno zdravje študentov, ki so se soočali s povečanim stresom, osamljenostjo in negotovostjo glede prihodnosti. Magistrsko delo preučuje odnose med psihološko prožnostjo, izgorelostjo (izčrpanostjo), strategijami uravnavanja čustev, optimizmom in izidi duševnega zdravja med študentsko populacijo v času zdravstvene krize. V raziskavi je sodelovalo 189 študentov, ki so bili spremljani v treh zaporednih tednih. Namen je bil ugotoviti, kako psihološka prožnost in izčrpanost napovedujeta uporabo kognitivnega prevrednotenja, socialnega deljenja ter optimizem in kako so te spremenljivke povezane z zaznanim stresom, pozitivnim in negativnim afektom ter občutkom nadzora. Izvedeno je bilo modeliranje strukturnih enačb, ki je omogočilo preučevanje kompleksnih odnosov med spremenljivkami. Rezultati so pokazali, da je psihološka prožnost pozitivno povezana s kognitivnim prevrednotenjem in optimizmom, optimizem pa mediira odnos med prožnostjo in občutkom nadzora. Poleg tega optimizem mediira odnos izčrpanosti z zaznanim občutkom nadzora. Kognitivno prevrednotenje nepričakovano napoveduje višje ravni zaznanega stresa zaradi pandemije, medtem ko socialno deljenje ni imelo statistično pomembnih učinkov na izide duševnega zdravja. Raziskava ponuja vpogled v mehanizme ohranjanja duševnega zdravja v zdravstvenih krizah in poudarja pomen prožnosti, izčrpanosti, optimizma in občutka kontrole. Za boljše razumevanje teh dejavnikov in njihove medsebojne povezanosti so potrebne dodatne raziskave v obliki nadgrajenih replikacij naše raziskave.
Ključne besede: psihološka prožnost, izčrpanost, optimizem, občutek kontrole, zdravstvena kriza
Objavljeno v DKUM: 28.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (2,01 MB) |
6. Gospodarske krize v obdobju 2008-2023 in struktura javnofinančnih izdatkov po državah Evropske unijeSemi Fetahu, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vlogo države in njene funkcije pa tudi, kako se javnofinančni izdatki razvrščajo in kategorizirajo po mednarodnih standardih. Za razumevanje in analizo javnofinančnih izdatkov smo preučevali klasifikaciji COFOG in ESA. Ugotovili smo, da sta omenjeni klasifikaciji zelo pomembni za razumevanje in primerjavo prioritet držav v zvezi z javnofinančnimi izdatki.
Analizirali smo gospodarske krize, ki so se v Evropi zgodile med letoma 2008 in 2023, in sicer največje med njimi, veliko recesijo, dolžniško krizo evroobmočja, pandemijo covida-19 in rusko-ukrajinsko krizo. Ob tem smo proučili izdatke držav EU v teh obdobjih. Ekonomske krize se pogosto pojavljajo, vendar večina ne razume, zakaj se zgodijo in kako vplivajo na življenja ljudi. Diplomsko delo poskuša povzeti krize med letoma 2008 in 2023, s posebnim poudarkom na državnih javnofinančnih izdatkih tega obdobja.
V diplomskem delu smo opredelili, katere funkcije držav, po COFOG in ESA klasifikacijah, se v času kriz najbolj spremenijo ter v katere funkcije posamezne države največ vlagajo svoja sredstva. Tako predvidevamo, da so se v času kovid krize javnofinančni izdatki povečali za zdravstvo. Vendar pa bi bilo smiselno vprašati, koliko so države vlagale v zdravstvo pred pandemijo in koliko je pandemija dejansko vplivala na povečanje teh izdatkov. V diplomskem delu smo analizirali tudi makroekonomske agregate, kot so gospodarska rast, stopnja brezposelnosti in stopnjo inflacije.
Ključne besede: velika recesija, dolžniška kriza evroobmočja, pandemija covid, ruska-ukrajinska kriza, Evropska unija, javnofinančni izdatki
Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (835,95 KB) |
7. Zasnova in implementacija modela reševanja kadrovske krize v podjetju xKatja Kostanjevec, 2024, magistrsko delo Opis: Kriza je nenaden dogodek, ki lahko resno ogrozi poslovanje podjetja. Razumevanje krize je ključno, saj gre za dogodek ali niz dogodkov, ki lahko resno motijo delovanje organizacije in ogrozijo njeno stabilnost ter ugled. Kriza zahteva hitro in učinkovito odzivanje, kjer ima ključno vlogo krizni management. Ta mora vključevati celovit pristop, ki zajema vse faze krize, od prepoznavanja zgodnjih znakov do sanacije in okrevanja po krizi. Vloga managementa človeških virov v času krize je ključna, saj so kadri osrednji vir vsake organizacije. Pomanjkanje ustrezno usposobljenih in motiviranih zaposlenih lahko vodi do zmanjšane produktivnosti, povečanja fluktuacije in dolgoročno do zmanjšanja konkurenčnosti podjetja. Z vidika kriznega managementa je ključno razviti in implementirati strategije, ki bodo podjetju omogočile privabljanje, razvoj in zadrževanje ključnih kadrov. Pomanjkanje kadrov pogosto rezultat tako zunanjih kot notranjih dejavnikov. Med zunanje dejavnike sodijo tržne spremembe in konkurenčno okolje, med notranje pa neustrezna organizacijska kultura, slabi delovni pogoji in pomanjkanje možnosti za napredovanje in razvoj. Za učinkovito reševanje kadrovske krize je potrebno razviti celovit model kriznega upravljanja, ki vključuje proaktivne ukrepe za preprečevanje kriznih situacij in učinkovito vodenje v času krize.
Podjetje X se sooča z večimi izzivi na področju kadrovanja. Med najpomembnejše izzive spada pomanjkanje kvalificiranih kadrov, ki negativno vpliva na operativno učinkovitost podjetja. Zaradi staranja delovne sile in zmanjšane privlačnosti poklica za mlajše generacije se podjetje sooča z velikim pomanjkanjem izkušenih voznikov in logističnih strokovnjakov, kar vpliva na učinkovitost poslovanja. Visoka fluktuacija zaposlenih dodatno otežuje situacijo, saj nenehne menjave v kadrovski sestavi zahtevajo stalno usposabljanje novih delavcev, kar povečuje operativne stroške in zmanjšuje produktivnost podjetja. Med izzivi, s katerimi se sooča podjetje X, je tudi zadrževanje ključnih kadrov. Ta izziv je še posebej pomemben, saj podjetje beleži težave pri zadrževanju zaposlenih, ki imajo specializirana znanja in izkušnje, nujne za nemoteno delovanje podjetja. Ključni kadri, pogosto zapuščajo podjetje in odhajajo v konkurenčna podjetja ali delo iščejo na privlačnejših tujih trgih. To vodi do povečane fluktuacije, izgube dragocenih znanj in izkušenj ter povečanja stroškov za stalno usposabljanje novih zaposlenih. Pomanjkanje stabilnosti v kadrovski strukturi dodatno otežuje doseganje strateških ciljev podjetja in zmanjšuje njegovo konkurenčnost na trgu.
Aplikativni del naloge vključuje empirično raziskavo, ki temelji na anketiranju zaposlenih in poglobljenih intervjujih. Rezultati raziskave so pokazali, da je ključ do reševanja kadrovske krize v podjetju X v izboljšanju delovnih pogojev, povečanem vlaganju v usposabljanje in razvoj zaposlenih ter uvedbi prilagodljivih delovnih režimov, ki omogočajo boljše ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Prav tako je bilo ugotovljeno, da visoka fluktuacija zaposlenih in nezadovoljstvo z delovnimi pogoji prispevata k poglabljanju krize.
Ključni rezultat naloge je razvoj in implementacija modela, ki bo podjetju X omogočil dolgoročno stabilnost na področju kadrov in povečal njegovo konkurenčnost. Model vključuje sistematične ukrepe za privabljanje in zadrževanje ključnih kadrov, kar naj bi podjetju pomagalo zmanjšati fluktuacijo, izboljšati zadovoljstvo med zaposlenimi in povečati operativno učinkovitost. Sklepi magistrske naloge poudarjajo pomembnost prilagajanja podjetja hitrim spremembam na trgu dela ter strateškega pristopa k upravljanju človeških virov.
Magistrsko delo ponuja pomemben prispevek k literaturi na področju kriznega managementa in upravljanja človeških virov ter predstavlja praktično uporabno rešitev za podjetja, ki se soočajo s podobnimi težavami.
Ključne besede: Kadrovska kriza, management človeških virov, kadri, model reševanja kadrovske krize.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,67 MB) |
8. Koordinacija fiskalne politike v Evropski unijiRene Mohar, 2024, diplomsko delo Opis: V zadnjih petnajstih letih je Evropska unija prestala dve gospodarski krizi, prvo v letih 2008 in 2009, drugo pa leta 2020 med pandemijo covida-19. V tem diplomskem delu smo preučili, kako je EU v preteklosti uravnavala fiskalno politiko posameznih držav članic in kako to počne danes. Pri tem opazujemo spreminjanje javnih dolgov držav članic in posamezne probleme, s katerimi so se članice Evropske unije soočale.
Leta 2012 so vse države članice, razen Velike Britanije in Češke, podpisale medvladno Pogodbo o stabilnosti in usklajevanju v ekonomski in monetarni uniji, del katere je bil tudi fiskalni pakt (za stabilnost in rast – SGP). Osnovni cilj pakta je zagotoviti vzdržne javne finance, kar naj bi podpiralo druge temeljne makroekonomske cilje (stabilnost cen, gospodarska rast in zaposlenost). Pakt je sestavljen iz preventivnega in korektivnega dela. Preventivni del zagotavlja vzdržno fiskalno politiko čez ekonomski cikel, medtem ko korektivni del odpravlja prekomerne primanjkljaje držav članic.
Ob ogledu javnofinančnih prihodkov in odhodkov držav članic smo ugotovili, da je med gospodarsko krizo v letih 2008 in 2009 javnofinančni primanjkljaj držav članic v povprečju narastel za 4,1 % BDP, se nato stalno zmanjševal do leta 2019, ko je ta znašal le še 0,4 % BDP, ter nato med pandemijo covid-19 ponovno narastel na 6,7 % BDP. Ugotovili smo, da so prihodki držav članic skozi leta ostali približno enaki, odhodki pa so se ob pojavu krize povečali, v trudu, da se posledice krize zmanjšajo.
V obdobju po veliki recesiji so se vse države članice, razen Estonije, Luksemburga in Švedske, znašle v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Vse države, razen Romunije, so čezmerni primanjkljaj primerno hitro odpravile, Romunija pa je deležna zaporednih postopkov v zvezi s pomembnimi odstopanji v okviru preventivnega dela SGP. Čeprav se postopek odvija vse od leta 2017, Romunija zanj še ni bila sankcionirana.
Ključne besede: fiskalna politika, fiskalna unija, monetarna unija, bančna unija, gospodarska kriza
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,56 MB) |
9. |
10. Makrobonitetni instrumenti in prilagajanje regulative bank glede na gospodarske cikleGregor Miklavčič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava aktualno problematiko o prilagajanju bank na posamezne gospodarske cikle. Zajema obdobje od velike globalne krize, ki je nastala leta 2008, pa do julija 2023. Raziskava temelji na pregledu in analizi tuje in domače literature, pridobljene na svetovnem spletu. Najprej so opisani pojmi potrebni za boljše razumevanje izrazov, kot so makrobonitetna politika, monetarna politika in gospodarski cikli, ki so se vrstili v zajetem obdobju.
Na podlagi dobljenih podatkov je bila opravljena analiza o prilagajanju regulativnih ukrepov na ekonomske cikle. Ti so bili razdeljeni na tri obdobja, in sicer čas globalne krize od 2008 do 2013, čas okrevanja od 2014 do 2019 ter krizo, ki je nastala kot posledica pandemije covida-19 in rusko-ukrajinskega spora. Globalna finančna kriza v začetku 21. stoletja je pokazala številne pomanjkljivosti pri nadzoru in upravljanju s sistemskimi tveganji. Makrobonitetna politika ni delovala, zato se z njo še vedno ukvarjajo ekonomisti in bančniki.
Zadnje poglavje vsebuje ugotovitve, skladne s tremi postavljenimi hipotezami, ki so bile potrjene. Ugotovljeno je bilo, da je makrobonitetna politika pomembna dopolnitev monetarne politike, saj le skupno sodelovanje lahko močno okrepi stabilnost ključnih makroekonomskih spremenljivk. Pri tem so pomembni številni makrobonitetni instrumenti za ublažitev tveganj, ki bi lahko ogrozili likvidnost bank. Poleg tega se mora centralna banka ves čas prilagajati trenutnim razmeram gospodarskih ciklov, saj ima vsak svoje značilnosti in potrebe.
Ključne besede: monetarna politika, makrobonitetni instrumenti, denar, ukrepi, prilaganja, finančna kriza.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 129; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,92 MB) |
