| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 391
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
FINANČNA ANALIZA IN VREDNOTENJE DELNICE PODJETJA BAYERISCHE MOTOREN WERKE AG - BMW
Marko Hegler, 2010, diplomsko delo

Opis: Ker na kratek rok na ceno delnice vpliva predvsem psihologija vlagateljev so možni tudi nadaljnji padci, predvsem v smislu ponovnega padca gospodarskih aktivnosti, kar bi posledično vplivalo na bodoče dobičke podjetij. Nevarnosti za ceno delnice predstavlja predvsem možnost sedanje finančne in gospodarske krize z dvojnim dnom, ki jo večkrat omenja priznani ekonomist in profesor dr. Nuriel Roubini. Ker je začetek krize zaznamoval predvsem dolg zasebnega sektorja se le-ta danes manifestira v obliki strahu pred krizo javnega dolga. Prvotno krizo zasebnega sektorja je reševal in še rešuje javni sektor, obenem pa se pojavlja zaradi velikih javnih dolgov možnost druge krize- krizo javnega sektorja. Gre se za to, da so države poskušale z masovnimi denarnimi paketi pomagati vzpodbuditi zasebno potrošnjo in s tem preprečiti veliko depresijo, kar se zaradi prevelikega zadolževanja javnega sektorja v času nastajanja te naloge vrača v obliki krize javnega dolga. Kljub dobrim rezultatom poslovanja podjetja BMW in drugih avtomobilskih podjetij pa vseeno obstaja negotovost razvoja prihodnjih dogodkov, predvsem v smislu ponovnega upada svetovnega povpraševanja.
Ključne besede: Ključne besede: Bull Market, svetovna finančna in gospodarska kriza, borzni mehurček, temeljna analiza, finančna analiza, vrednotenje delnice, finančni kazalniki, BMW AG, borzni indeks, kriza zasebnega sektorja, javni dolg.
Objavljeno: 31.08.2010; Ogledov: 2883; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (506,62 KB)

3.
HIPOTEKARNI TRG ZDA V LUČI KRIZE
Simon Olup, 2009, diplomsko delo

Opis: 7 Povzetek Na ameriškem hipotekarnem trgu igra listinjenje pomembno vlogo. Finančne institucije s pomočjo tega postopka najrazličnejše terjatve, med drugim tudi hipoteke, zapakirajo v posebne pakete terjatev. Nato na podlagi teh terjatev izdajo vrednostne papirje, ki jih prodajo investitorjem na trgu. Ti investitorji prihajajo iz vrst investicijskih bank, hedge skladov, pokojninskih skladov, fizičnih oseb itd. Kreditno tveganje se na ta način prenese na investitorje v izvedene vrednostne papirje, hipotekarnim ustanovam pa se omogoči izdajanje novih kreditov. Ko je na trgu zmanjkalo kreditojemalcev, ki ustrezajo pogojem za pridobitev hipotekarnega posojila, so hipotekarne ustanove začele posojati denar tudi drugim, kreditno manj sposobnim strankam. Začela se je era t.i. drugorazrednih hipotekarnih posojil. Sistem je funkcioniral dokler so cene nepremičnin na trgu rasle. Ko so v ZDA po dolgih letih rasti cen nepremičnin, cene le-teh nenadno padle, se je zgodil t.i. domino efekt. Lastniki stanovanjskih hiš niso več odplačevali kreditnih anuitet. Finančne institucije, ki so hipoteke sekuritizirale in vrednostne papirje prodale investitorjem so ostale brez prilivov denarja iz naslova hipotek. Zastavljene nepremičnine so zasegli in jih prodali na trgu. Sčasoma je nepremičninski trg postal preplavljen z nepremičninami, ki so bile na prodaj, kar je generiralo padec njihovih cen. Sekuritizator tako ni mogel poravnati obveznosti do investitorjev, niti ni mogel prodati novih izvedenih vrednostnih papirjev. Investitorji so v paniki množično prodajali vrednostne papirje in tako sprožili padec cen le-teh. Ker so bili ti vrednostni papirji v portfeljih mnogih bank, skladov in drugih finančnih institucij, je njihov padec povzročil velike zdrse številnih borznih indeksov. Tako se je kriza prenesla iz nepremičninskega še na finančni trg.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: hipotekarni trg, listinjenje, izvedeni vrednostni papirji, zadolžnice zavarovane z dolgom, drugorazredna hipotekarna posojila, hipotekarna kriza.
Objavljeno: 16.07.2009; Ogledov: 2101; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (449,61 KB)

4.
PRESTRUKTURIRANJE KADROV V PODJETJU TEXIMP
Jernej Trebec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo najprej predstavili podjetje TEXIMP SA, s predstavništvom tudi v Ljubljani, katerega je ravno tako ogrozila kriza. Našteli bomo vzroke, ki so pripeljali do krize, opisali kadrovsko funkcijo na splošno in v podjetju, se podrobno posvetili strategijipodjetja in kriznim ukrepom, ki jih je sprejelo podjetjein našteli nekaj mogočih izhodov iz krizne situacije.
Ključne besede: organizacija kriza kadri prestrukturiranje
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 1463; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (433,18 KB)

5.
MOTIVACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE V PODJETJU X, D.O.O.
Alen Olević, 2009, diplomsko delo

Opis: Zanima me, kaj podjetja v današnjem času naredijo za motivacijo in izobraževanje svojih zaposlenih. Trenutno gospodarsko stanje v svetu močno vpliva na ljudi, njihovo počutje, pogled in razumevanje trenutnega dogajanja v njihovem delovnem okolju. V diplomskem delu bom to njihovo videnje skušal prikazati. V enem večjih podjetij v Sloveniji bom skušal pokazati različne občutke zaposlenih v proizvodnji in tistih v pisarnah.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, razlika, proizvodnja, pisarna, gospodarska kriza.
Objavljeno: 16.07.2009; Ogledov: 1594; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

6.
OBVLADOVANJE KRIZE V POSLOVANJU PODJETJA
Mojca Kolednik, 2009, diplomsko delo

Opis: Poslovanje podjetja mora biti zaradi možnosti nastopa kriz, vedno vnaprej načrtovano. Samo v tem primeru se lahko poslovodstvo pravilno odzove na krize, ki nastopijo. Kot sem omenila že v diplomski nalogi, je pomembno, da ima krizni manager tehnična znanja, pravilen komunikacijski pristop in konceptualna znanja. Pomembno za uspešen izhod iz krize, je dobro sodelovanje med kriznim managerjem in ostalimi člani tima. V diplomskem delu sem najprej predstavila pomen krize, kako jo sploh lahko dojemamo, nato sem predstavil simptome, ki so najbolj značilni ob krizah, eno poglavje je posvečeno vrstam kriz, kjer je razvidno koliko različnih oblik kriz lahko doleti podjetje in posledično tudi managerje, ki morajo zagato pravilno razrešiti. Tretje poglavje je namenjeno vzrokom, ki zamajejo temelje normalnega poslovanja. Kot je razvidno imajo tukaj vsi avtorji isto opredelitev in sicer jih delijo na notranje in zunanje vzroke. Velikokrat podjetje samo, zaradi notranjih nesoglasij oziroma nepravilnosti pride do kriznih razmer. V naslednjih poglavjih pa so najprej predstavljeni vedenjski vzorci udeležencev, ki lahko posredno ali pa neposredno vplivajo na končni rezultat. Nato sem skušala z različnimi ukrepi prikazati možnosti za izhod iz krize. Nazadnje sem pa obravnavala krizni management, njegove lastnosti oziroma, kdo je lahko dober vodja, kako je potrebno organizirati krizni tim in kdaj se odločiti za zunanje strokovnjake. Če bi povzela misel dr. Kovača bi lahko rekla, da podjetniki niso samo žrtve krize, ampak prvi, ki v krizi zaznajo svojo priložnost za oblikovanje novih podjetniških kreacij in novega razvojnega cikla. (Podjetnik, 2008). Se pravi, da preživijo samo dobri in močni.
Ključne besede: kriza, vrste kriz, krizni management, krizni tim.
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 2046; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (294,56 KB)

7.
REŠEVANJE FINANČNE KRIZE NA PRIMERU PODJETJA X
Ana Breznik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila kako sistematično se lahko rešuje krizo: od identifikacije krize, vstopa kriznega managementa, obsežnih analiz poslovanja in zdravljenja krize z ukrepi na različnih področjih podjetja. Nadaljevala sem z predstavitvijo virov financiranja, ki sem jih delila na notraje in zunanje. V drugem, aplikativnem delu sem analizirala poslovanje konkretnega slovenskega podjetja. Na podlagi analize poslovanja in ovrednotenja sanacijskih variant, sem prišla do rešitve za podjetje X in ta je redna sanacija. Menim, da sem z diplomsko nalogo dosegla cilj, ki sem si ga zadala.
Ključne besede: sanacija, kriza, plačilna bilanca, dobiček
Objavljeno: 14.10.2009; Ogledov: 1331; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (441,96 KB)

8.
RAČUNOVODSKI VIDIK ODKRIVANJA LATENTNE KRIZE V PODJETJU
Saša Tomazin, 2009, diplomsko delo

Opis: Razmere na trgu se iz dneva v dan spreminjajo, zato morajo biti podjetja fleksibilna v smislu prilagajanja in pozitivnega koriščenja sprememb. Ravno iz teh vzrokov lahko trdimo, da so podjetja neprestano v stanju potencialne krize. Latentna kriza pa prestavlja korak naprej, saj se že kažejo krizni simptomi v družbi, vendar jih vodstvo ne zazna, jih zanika ali nima informacij. O prikriti krizi govorimo torej tudi v primeru, če management pozna krizno situacijo, vendar ne ukrepa, ker so težave prehodne ali pa se bodo rešile same (sindrom spečega ali »drogiranega« poslovodstva). Za preprečitev krize mora podjetje imeti zgrajen varnostni sistem, ki pravočasno opozori na nastajanje kriznih razmer v podjetju. Pomembno je, da se občasno opravi presoja gospodarskega položaja podjetja s strani zunanjih izvajalcev, saj ti niso pod vplivom notranje zaslepljenosti zaposlencev. Pomembno je, da znamo brati računovodske izkaze in informacije, ki jih ponuja, saj tovrstne informacije in analize opozarjajo na krizo. V diplomskem delu smo prikazali računovodski vidik odkrivanja latentne krize s pomočjo letnih poročil Podjetja X (poslovna in računovodska poročila). V izkazu poslovnega izida smo opazili, da kot kritični izstopata dve leti, to sta leto 2004 in 2005. Letnica in tudi vzroki težav sovpadajo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Podjetje X je v tem času zabeležilo močan upad prihodkov, kar je posledica slabega soočenja z odprtostjo evropskega trga in večjo konkurenco. V letu 2004 so bili nenavadno visoki tudi odhodki, in sicer zaradi odpisa terjatev v tožbi, kar opozarja na preveliko število tveganih poslov. Tudi izračun kazalnikov uspešnosti za omenjeni obdobji izraža nižje vrednosti. V primerjavi s konkurenčnimi podjetji ta kazalnik Podjetje X uvršča med bolj uspešne, vendar se je slabše odrezal pri primerjavi višine prihodkov na zaposlenega. Večletna primerjava poslovnega izida kaže, da je Podjetje X v stanju latentne krize, saj se po padcu v letu 2004 še ni pobralo, niti niso bile izvedene aktivnosti, ki bi stanje izboljšale. Čeprav je poslovni izid iz poslovanja zadovoljiv, tega ne moremo trditi za izid iz naložbenja in financiranja. Za obdobje petih let smo preučili tudi bilanco stanja, ki pa ni kazala znakov obolele poslovne osebe. Odlični pokazatelji krize so kazalniki kratkoročne in dolgoročne likvidnosti. Rezultati za Podjetje X so znotraj priporočenih mej ali pa jih celo pozitivno presegajo. Preučitev finančnih izidov in denarnih tokov je pokazala, kar smo ugotovili že pri izkazih poslovnega izida. Potreben bo poudarek pri naložbenju in financiranju, saj z negativnim rezultatom kvarita celotno sliko. Neugodni rezultati obsegajo vseh pet preučevanih obdobij, kar je dodaten dokaz za latentno krizo (krizni simptomi obstajajo, reakcije poslovodstva ni). Za jasnejšo sliko smo si prebrali tudi letna poročila, ki kažejo sliko srednje uspešnega podjetja. Do leta 2007 so vsako leto kupili tri do pet novih tovornih vozil. Neugodno pa je , da nikoli niso dosegli zastavljenih ciljev glede višine prihodkov. Kritični dogodki so se zgodili po preučevanih obdobjih, vendar so zapisani v letnem poročilu za leto 2007 v rubriki pomembnih dogodkov po zaključenem obdobju. Najprej je družbo prizadela ukinitev sodelovanja s pomembnim kupcem, zato družba lahko pričakuje 20-25% padec prihodkov iz storitvene dejavnosti. V februarju 2008 pa se je odcepila proizvodnja dejavnost, kar pomeni še dodaten 15% padec prihodkov. Hkrati pomeni to tudi padec odhodkov. Podjetje se je znašlo v odkriti krizi, ki bi jo lahko preprečili ali omilili, če bi družba reagirala že prej, torej v času latentne (prikrite) krize. V tej situaciji je potreben celosten pristop k reševanju podjetja iz krize, ki mora potekati po korakih. Analiziramo položaj podjetja, naredimo načrt kratkoročnih aktivnosti in oblikujemo krizni center, ki predstavlja stičišče notranjih in zunanjih informacij, pomemben korak je tudi takojšnje reševanje manjših, a pomembnih problemov.
Ključne besede: latentna kriza, speče poslovodstvo, računovodske informacije, analiza poslovanja
Objavljeno: 26.02.2010; Ogledov: 1697; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (3,36 MB)

9.
GENEZA GLOBALNE FINANČNE KRIZE IN ANALIZA MOŽNIH UKREPOV ZA NJENO UBLAŽITEV
Alenka Kroflič, 2009, diplomsko delo

Opis: Globalna finančna kriza dobiva vedno nove potrditve in nove razsežnosti. Slika svetovne krize postaja iz dneva v dan vedno bolj jasna, kombinacija slabih novic vse bolj dramatična. Finančna kriza se je z ozkega področja slabih hipotekarnih posojil razširila na druge finančne trge in banke po vsem svetu. Kriza, ki se je začela v Ameriki s pokom nepremičninskega balona, se je v zelo kratkem času razširila in okužila ves svet. Nezaupanje je veliko in kriza bančnega sistema je izjemna. Za rešitev globalne finančne krize so potrebni globalni ukrepi. Glavno vlogo pri uveljavljanju ukrepov imajo predvsem vlade in centralne banke, ki sprejemajo načrte za ponovno oživitev gospodarstva. Najbolj prizadeta panoga v trenutni recesiji je prav gotovo avtomobilska industrija. Z analizo podatkov, se v diplomski nalogi osredotočam predvsem na ZDA, EU in Slovenijo. Finančna recesija je sprožila neizprosen padec v prodaji avtomobilov, medtem ko so zaostreni posojilni pogoji upočasnili financiranje dnevnih nalog proizvajalcev avtomobilov. Srečujoč z velikimi problemi, veliko proizvajalcev avtomobilov manjša proizvodnjo in krči zaposlenost.
Ključne besede: globalna finančna kriza, hipotekarna posojila, finančni trg, pok nepremičninskega balona, nezaupanje, ukrepi, oživitev gospodarstva, avtomobilska industrija, recesija
Objavljeno: 17.02.2010; Ogledov: 2145; Prenosov: 485
.pdf Celotno besedilo (435,54 KB)

10.
STABILNOST FINANČNEGA SISTEMA - VPLIV SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA SPREMEMBE V EVROPSKEM IN NACIONALNEM REGULATORNEM IN NADZORNEM OKVIRU
Ivo Kovačič, 2009, diplomsko delo

Opis: Hipotekarna kriza je povzročila eno izmed največjih finančnih in kasneje gospodarskih kriz po veliki depresiji v tridesetih letih. Pojem hipotekarne krize se prvenstveno omejuje na ozemlje Združenih držav Amerike, čeprav se je kasneje razširil po vseh ostalih kontinentih. Izvor krize je v sekundarnem trgu hipotekarnih posojil in novih, kompleksnih ter računalniško podprtih finančnih instrumentih. Zaradi vse večje želje po zaslužku ter konstantne rasti cen nepremičnin so finančne institucije odobravale posojila s slabimi zavarovanji in brez preverjanja kreditnih bonitet posojilojemalcev. Prevladoval je kratkoročni pogled v prihodnost. Banke so na podlagi danih posojil posojila preko posebej za ta namen ustanovljenih podjetij listinile ter vrednostne papirje prodajale na trgu za zagotavljanje konstantnega denarnega toka. Ob spremembi monetarne politike in ostalih dejavnikov so se razmere na trgu zaostrile in povzročile množične prodaje in padce cen nepremičnin ter posledično izpad denarnega toka, ki je bil podlaga za izdajo vrednostnih papirjev. Slednji so tako ostali brez donosov, po mnogih pa tudi ni bilo povpraševanja. Tako ameriške kot tudi evropske banke, ki so absorbirale velike količine »okuženih« vrednostnih papirjev, so bile zaradi nične vrednosti primorane papirje odpisati, kar je povzročilo milijardne izgube ali celo propade nekaterih finančnih ustanov. Zaradi visokega tveganja, nezaupanja ter strahu na medbančnem in sploh celotnem finančnem trgu se je zaostrilo tudi poslovanje v gospodarskem sektorju. Zaradi visoke integriranosti finančnih sistemov je »okužba« z neverjetno hitrostjo ohromila tako vse evropske kot tudi svetovne sisteme. Države so pričele z ukrepi, ki bi v prvi vrsti omogočili preživetje določenim subjektom, v drugi vrsti pa oživili celoten finančni in gospodarski sistem. Finančna kriza je pokazala pomanjkljivosti tako v regulativi kot v nadzoru evropskega finančnega sistema. Finančne institucije pri svojem poslovanju tveganj, s katerimi so se soočale, niso upoštevale v zadostni meri. K temu je največ pripomogla regulacija, ki je dopuščala takšno poslovanje. Na podlagi različnih priporočil in mnenj se je ureditev že pričela spreminjati ter se bo tudi v prihodnosti. Banke bodo morale upoštevati strožja pravila, ki bodo zagotavljala večjo stabilnost v stresnih situacijah. Druge finančne institucije, ki so v preteklosti delovale v zaledju bančništva in so bile podvržene manjši regulaciji in nadzoru, bodo v prihodnosti morale upoštevati strožja pravila, saj okužba teh podjetij, tako kot bank, pomeni potencialno nevarnost za celotno stabilnost finančnega sistema. Število nadzornikov in njihove pristojnosti bodo okrepljeni. S tem se bo zagotovilo sodelovanje različnih institucij, ki bodo s skupnimi znanji, spoznanji, informacijami ter infrastrukturo zmožne hitrega opozarjanja ter tako preprečevanja dogodkov, ki bi bili potencialni sovražnik stabilnosti finančnega sistema.
Ključne besede: hipotekarna kriza, hipotekarne posojila, listinjenje, finančna kriza, gospodarska kriza, finančna regulacija, finančni nadzor, bančništvo, zakonodaja.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2274; Prenosov: 462
.pdf Celotno besedilo (804,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici