| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
OFFSHORE PODJETJA IN NOVA PRAVILA V EU
Alex Masten, 2019, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih je zaradi razkritij dokumentov, kot so Panamski papirji in rajski papirji, obdavčitev in s tem pojav offshore podjetij postala zelo aktualna tema, ki se redno pojavlja v novicah. Na eni stani vzbuja zanimanje množice za boljše razumevanje tega globalnega fenomena, medtem ko na drugi strani povzroča skrbi in predstavlja velik izziv državam in mednarodnim organizacijam, ki se borijo proti njihovemu izkoriščanju za različne namene. Čeprav se lahko offshore podjetja uporabljajo za legalne in upravičene namene, je med njimi veliko število navideznih podjetij, ustanovljenih z razlogom izigravanja davčnih sistemov domicilnih držav, ki so v večini primerov razvite države s tradicionalnimi visokimi davčnimi stopnjami in dobro urejenim davčnim režimom. Po več desetletjih izkoriščanja agresivnih davčnih struktur je v ospredje stopil predvsem negativen pomen, ki ga lahko imajo davčni sistemi posameznih davčno preveč sproščenih jurisdikcij na gospodarstvo drugih držav, ki kot posledico doživljajo izgubo davčnih prihodkov iz naslova obdavčenja in se vse težje ščitijo pred t. i. erozijo nacionalne davčne osnove zaradi podjetij in posameznikov, ki uporabljajo vedno kompleksnejše strukture čezmejnega načrtovanja. Stopili smo v »vročo« fazo regulacije, predvsem na področju avtomatične izmenjave podatkov, ki predstavlja glavno orodje v boju proti davčnim utajam. Pri omejevanju uporabe offshore podjetij za uživanje davčnih ugodnosti ima pomembno vlogo tudi nova Direktiva sveta (EU) 2018/822, znana tudi kot DAC6, saj so sprejeti ukrepi daljnosežni in najbolj obširni do zdaj, saj gre za obsežno in podrobno poročanje o čezmejnih davčnih ureditvah vse do končne ravni vpletenih posameznikov oz. upravičenih lastnikov. S tem ko postaja zakonodaja na tem področju vedno bolj obsežna in stroga, se postavlja vprašanje, ali se offshore industrija, ki je v preteklih letih doživljala nenehno rast, počasi približuje začetku svojega konca.
Ključne besede: Offshore podjetja, »shell podjetja«, Lafferjeva krivulja, agresivno davčno načrtovanje, seznam nekooperativnih jurisdikcij, DAC6.
Objavljeno: 16.12.2019; Ogledov: 398; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Ekstremalni problemi psa in žoge
Ana Rozman, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljene optimalne poti, ki jih mora pes preteči oziroma preplavati, da pride do žoge, ki se nahaja v morju, pri čemer se spreminja položaj psa in oblika obale. Obravnavo ekstremalnih problemov pričnemo z najosnovnejšim problemom, ko želi pes, ki se nahaja na ravni obali, najhitreje priti do žoge, ki se nahaja v vodi. Problem rešimo računsko, z iskanjem globalnega minimuma obravnavane funkcije, in geometrijsko, s konstrukcijo optimalnih poti. Razvijemo tudi lemo, ki govori o razmerju med časom, ki ga pes potrebuje za plavanje in tek na določeni razdalji, ter konstruiramo kot, pod katerim mora plavati od obale proti žogi pri optimalni poti. Nadaljujemo s prvo izpeljanko osnovnega ekstremalnega problema, in sicer psa z ravne obale prestavimo v morje. Tudi ta problem rešimo računsko in geometrijsko. Poiščemo mejno množico točk, pri kateri je direktno plavanje enako hitro kot optimalna pot preko kopnega. Pri tem prvič za točko bifurkacije pojmujemo dolžino obale, drugič pa položaj žoge. Pri drugem izpeljanem ekstremalnem problemu psa z ravne obale prestavimo na kopno. Pri reševanju naletimo na analogijo z lomnim zakonom pri prehodu svetlobe iz ene snovi v drugo. Nalogo zaključimo z obravnavo tretjega izpeljanega ekstremalnega problema, kjer se pes nahaja na neravni obali. Problem rešimo geometrijsko, s konstrukcijo optimalnih poti.
Ključne besede: ekstremalni problem, globalni minimum, optimalna pot, točka bifurkacije, bifurkacijska krivulja, lomni zakon
Objavljeno: 10.04.2019; Ogledov: 475; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

3.
Napoved laktacijskih krivulj z uporabo regresijskih modelov in ocena izgube mleka zaradi povečanega števila somatskih celic pri kravah
Janez Jeretina, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Izkoristek genetskega potenciala in ekonomična prireja mleka sta odvisna od spremljanja rezultatov kontrole prireje na ravni kmetije. Ta je odvisna od mlečnosti krav in njihovih potekov laktacijskih krivulj, na katere med drugim vplivajo tudi okoliški dejavniki. Oblike krivulj med pasmami se bistveno ne razlikujejo, so pa razlike med prvesnicami in kravami v kasnejših laktacijah. Za oceno parametrov Wood-ove krivulje pri poljubni mlečnosti smo razvili sistem regresijskih enačb, s pomočjo katerih lahko napovemo dnevne mlečnosti in ocenimo mlečnost v želenem intervalu standardne laktacije na podlagi prvih dnevnih kontrol. Pri prvesnicah, ki še nimajo svojih podatkov o prireji, mlečnost v standardni laktaciji napovemo s pomočjo regresijskih enačb ob poznavanju plemenskih vrednosti staršev ter proizvodnosti sovrstnic. Iz standardov laktacijskih krivulj za posamezne mlečnosti nato načrtujemo potek dnevnih mlečnosti. S prihajajočimi dnevnimi kontrolami je zanesljivost napovedi še večja. Zaradi določenih okoliških dejavnikov se pogosto zgodi, da napovedanih mlečnosti ne dosežemo. Med raznoterimi razlogi so lahko tudi subklinični mastitisi, ki v prireji mleka povzročajo velike ekonomske škode. V ta namen smo vpeljali nov kazalnik presežka števila somatskih celic, ki je definiran kot presežek ŠSC nad potekom krivulje standarda ŠSC zdravih krav v standardni laktaciji. Ugotovili smo, da so lahko izgube mleka pri istem povprečnem ŠSC zaradi različne razporeditve obdobij z visokim ŠSC večje, kot jih prinese povprečno povečanje za 100.000 SC. Dokazali smo, da primerjava zgolj na povprečjih ni primeren kazalnik zdravja mlečne žleze in je IPSC boljši, saj pri njem upoštevamo zaporedno lakacijo, stadij laktacije, ko je prišlo do obolenja, višino ŠSC in intenzivnost mlečnosti.
Ključne besede: govedo, laktacijska krivulja, standard laktacijske krivulje, število somatskih celic, indeks presežka somatskih celic
Objavljeno: 06.12.2018; Ogledov: 1018; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (18,65 MB)

4.
Vpliv trdnostno heterogenega zvarnega spoja na hitrost rasti razpoke v zvaru iz mikrolegiranega jekla
Klemen Senovršnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema magistrskega dela je določitev vpliva trdnostno heterogenega zvarnega spoja na hitrost rasti razpoke v zvaru iz mikrolegiranega jekla NIOMOL 490K. V nalogi so obravnavani parametri in ostali dejavniki, ki vplivajo na hitrost rasti razpoke na zvarnem spoju iz jekla NIMOL 490K skozi različna področja zvara. Hitrost rasti razpoke bo izmerjena v trdnostno močnejših varkih zvarnega spoja in v varkih, ki so trdnostno šibkejši. Posebna pozornost pa bo posvečena hitrosti širjenja razpoke na mejah trdnostno neenakih varkov, ko se razpoka širi iz enega dela materiala vara v drugi del vara, ki trdnostno ni enak. Napake vodijo do trdnostne neenakosti, kar se močno odraža na mehanskih lastnostih zvarnega spoja. V svojem delu bom torej raziskal hitrost širjenja razpoke, ki je podana s Parisovo krivuljo v logaritemskem diagramu da/dN (hitrost širjenja) v odvisnosti od števila nihajev ΔN oziroma razpona faktorja intenzitete napetosti ΔK. S pomočjo Parisove krivulje bom torej lahko najbolje opisal rast utrujenostne razpoke, in sicer s pomočjo faktorja intenzitete napetosti ΔK ter ostalih materialnih parametrov.
Ključne besede: razpoka, zvarni spoj, hitrost rasti, mikrolegirano jeklo, Parisova krivulja, trdnostna neenakost
Objavljeno: 14.09.2018; Ogledov: 587; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (5,06 MB)

5.
Vpliv zaostalih napetosti na rast utrujenostne razpoke v upognjenem delu podnice tlačne posode
Darko Jagarinec, 2017, doktorska disertacija

Opis: Postopek izdelave podnice ustvarja kompleksno deformacijsko-napetostno stanje, ki ga ni možno enostavno prenesti v laboratorijske pogoje testiranja. V nalogi smo pokazali, da s predhodnim upogibanjem in nato nateznim obremenjevanjem ustvarimo sestavljeno napetostno stanje, ki ga je možno analizirati le v eni kritični točki na notranji strani upognjenca. Z numeričnim modeliranjem napetostnega stanja smo se približali eksperimentalno določenim razmeram med utrujanjem s kombiniranim obremenjevanjem pred-deformiranih vzorcev. Na osnovi opravljenih numeričnih analiz, ki so bile podprte z eksperimentalnim testiranjem, kako v procesu upogibanja s tremi različnimi stopnjami pred deformacije tako tudi v procesu cikličnega natezno-upogibnega obremenjevanja z različnimi amplitudami sil in ob upoštevanju spremembe amplitude in napetostnega razmerja, smo dobili vrednosti dinamične trdnosti skladne s S-N Wohlerjevim diagramom. S tem smo potrdili, da je v doktorski disertaciji predstavljen postopek in model pravilen za določitev dejanskih napetostnih razmer v pred-deformiranih upognjenih vzorcih. V doktorski nalogi je pokazano, da zaostale napetosti v metastabilnem avstenitu AISI 316L, ki so posledice deformacije in fazne transformacije v martenzitno mikrostrukturo, vplivajo na iniciacijo in širjenje utrujenostnih razpok, pri čemer se napetostno razmerje v materialu razlikuje od razmerja sil R utrujanja zaradi teh zaostalih napetosti Rs. To smo pokazali na osnovi določitve napetostnega stanja z numeričnim modeliranjem in z eksperimentalno dobljenimi vrednostmi na S-N Wöhlerjevi krivulji, ki se ujemajo z rezultati upogibnega utrujanja ploščatih preizkušancev s polkrožnim utorom.
Ključne besede: metastabilni avstenit, podnica, S-N krivulja, utrujanje, zaostale napetosti, upogibanje, lomna žilavost
Objavljeno: 29.11.2017; Ogledov: 889; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (10,69 MB)

6.
Aerobni metabolizem sladkorjev v sirotki
Natalija Borinc, 2017, magistrsko delo

Opis: Sirotka – mlečna skrivnost, je še vedno premalo cenjen in izkoriščen mlečni produkt. Njene odpadne količine se iz leta v leto povečujejo, zato je smiselno iskati načine za njeno dodatno uporabo. V našem delu smo sirotko uporabili kot medij za rast kefirnih zrn in zasledovali njihovo prirast ter količino nastalega CO2 med fermentacijo. Vse eksperimente smo izvajali v šaržnem reaktorju RC1. Eksperimente smo razdelili na dva dela. V prvem delu smo pri isti vrtilni frekvenci mešala določali prirast mase zrn v odvisnosti od treh različnih temperatur za pet različnih časovnih intervalov. Iz dobljenih podatkov smo s pomočjo matematičnega modela določili pomembne kinetične parametre ter določili matematično zvezo odvisnosti prirasti kefirnih zrn v sirotki od temperature. V drugem delu smo s posebnim merilnikom zasledovali koncentracijo CO2 v mediju pri treh različnih temperaturah in treh različnih vrtilnih frekvencah mešala. Podobno kot pri prirasti, smo izbrali najprimernejši kinetični model za opis sproščanja CO2 ter proučevali vpliv dveh ključnih bioprocesnih parametrov (temperature ter vrtilne frekvence mešala) na potencialno maksimalno koncentracijo CO2, maksimalno proizvodnost CO2 ter čas trajanja lag faze. Dobljeni podatki bi nam lahko pomagali v primeru nadzorovanega poteka fermentacije sirotke s kefirnimi zrni in uravnavanje količine CO2 na željen nivo.
Ključne besede: kefir, sirotka, kefirna zrna, fermentacija, proizvodnost CO2, rastna krivulja, Gompertz-ov model
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 722; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

7.
Fermentacija sirotke z naravno starter kulturo
Monika Koroša, 2016, magistrsko delo

Opis: Sirotka je stranski produkt mlečne industrije pri proizvodnji sira. Predstavlja veliko okoljsko težavo, zaradi strožjih okoljskih ukrepov in gospodarskih pritiskov se iščejo in razvijajo nove alternative za nadaljnjo uporabo sirotke. Ker ima visoko hranilno vrednost je največ raziskav opravljenih na področju živil, pijač in prehranskih dodatkov. Kefirna zrna so naravna starter kultura, katerih izvor do danes še ni poznan. Največ se uporabljajo v proizvodnji tradicionalnega napitka, kefirja, obetajo se tudi nove aplikacije. V magistrskem delu smo najprej izvajali fermentacije sirotke s kefirnimi zrni, preučevali smo rast in obnašanje samih zrn. Želeli smo izdelati kinetični model rasti kefirnih zrn, za katerega smo morali doseči ponovljivost rezultatov. Po opravljenih eksperimentih smo zbrali meritve in zasnovali rastno krivuljo s katero smo lahko izdelali kinetični model rasti zrn v sirotki. Pri eksperimentih nas je najbolj zanimal vpliv temperature na rast zrn, spremljali smo tudi spreminjanje pH vrednosti sirotke in primerjali meritve pri različnih vrtilnih frekvencah mešala v reaktorju za fermentacijo. Za potrditev sirotke kot uporabnega substrata za gojenje kefirnih zrn smo rezultate primerjali z že objavljenimi rezultati raziskav fermentacije mleka s kefirnimi zrni.
Ključne besede: sirotka, kefirna zrna, fermentacija, kinetični model, rastna krivulja, Gompertz-ov model
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 1597; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

8.
Razvoj metode za izbiro klasifikatorja
Aleš Černezel, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski nalogi opišemo razvoj metode za izbiro klasifikatorja. Glavni prispevek omenjene metode je izbor najustreznejših kombinacij: metode za merjenje točnosti, klasifikacijskega algoritma in velikostjo učne množice; v okviru uporabniško definiranih kriterijev. Metoda je splošna in posledično tudi prilagodljiva ter razširljiva. Postopek izvajanja je formalno zapisan v obliki psevdokoda. Za potrebe zagotavljanja teoretične podlage izvedemo tudi več empiričnih raziskav, kjer dobljene rezultate analiziramo s serijo statističnih preizkusov. Izsledki raziskav doprinesejo naslednje prispevke k znanosti. Formalizacija odločitev in kriterijev za izbiro najustreznejše metode za merjenje točnosti. Formalizacija odločitev in kriterijev za izbiro najustreznejšega klasifikacijskega algoritma. Izbor matematičnega modela, ki v splošnem najbolje opiše obliko učnih krivulj. Formalizacija terminalnih kriterijev za določanje najustreznejše velikosti učne množice.
Ključne besede: Strojno učenje, klasifikacija, klasifikacijski algoritmi, podatkovne zbirke, primerjava algoritmov, zmogljivost klasifikacije, navzkrižna validacija, metoda bootstrap, učna krivulja, prileganje krivulj, aproksimacija krivulj, potenčni zakon, eksponentni zakon, terminalni kriteriji
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 930; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

9.
Obdavčitev kapitalskih dobičkov pri odsvojitvi izvedenih finančnih instrumentov
Damir Cavnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se ukvarjam z vprašanjem primernosti ureditve obdavčevanja dobičkov fizičnih oseb od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov z davčnopravnega vidika. Slovenski davčni režim je na tem področju poseben, saj do uvedbe Zakona o davku od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI) dobički fizičnih oseb od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov niso bili obdavčeni. Z njim je bila uvedena restriktivna obdavčitev za dosežene navedene dobičke z visoko 40 % davčno stopnjo za imetništva izvedenih finančnih instrumentov do enega leta. Višina davčne stopnje za dobičke, dosežene po enem letu imetništva, pa zapade po stopnji obdavčitve, kot velja za ostale kapitalske dobičke Zakonu o dohodnini. Zaradi izredne nujnosti uvajanja ZDDOIFI, ki je presenetil poslovno in strokovno javnost v letu 2008, se v delu ukvarjam tudi z razlogi, ki so privedli do uvedbe zakona, in posledično z vprašanjem, ali je zakon dosegel zastavljene fiskalne in nefiskalne cilje ter tudi na podlagi primerjalno pravne analize ureditve avstrijskega, nemškega in britanskega davčnega sistema podam predloge za izboljšave davčnega sistema na tem področju.
Ključne besede: finančni instrument, vrednostni papir, izvedeni finančni instrument, nestandardizirana terminska pogodba, standardizirana terminska pogodba, opcija, posel zamenjave, pogodba na razliko, Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, Lafferjeva krivulja
Objavljeno: 20.07.2016; Ogledov: 948; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (5,28 MB)

10.
OCENJEVANJE KRIVULJE DONOSA ZA OBVLADOVANJE OBRESTNEGA TVEGANJA PRI UPRAVLJANJU S SREDSTVI IN OBVEZNOSTMI
Eva Lorenčič, 2016, magistrsko delo

Opis: Raziskava magistrskega dela se nanaša na upravljanje s sredstvi in obveznostmi (angl. asset-liability management, ALM) z osredotočenjem na obrestno tveganje. ALM je strateška disciplina, ki se ukvarja z merjenjem vpliva tveganj, ki izhajajo iz bančne knjige, na bilanco stanja; z napovedovanjem teh tveganj v različnih tržnih okoliščinah in ob različnih predpostavkah; in s sprejemanjem ukrepov za obvladovanje teh tveganj. Namen ALM je iskanje ravnovesja med nenaklonjenostjo tveganju in zaslužku premije za tveganje pri zavzemanju vsaj nekoliko tveganih pozicij (pri katerih se sredstva in obveznosti ne ujemajo popolnoma po ročnosti, obsegu, obrestni meri in datumih prilagoditve obrestne mere). Pri ALM gre za prevzemanje »preračunanih tveganj« pri opravljanju funkcije »transformacije« (financiranje dolgoročnih posojil s kratkoročnimi depoziti) z namenom zaslužka premije za tveganje oziroma realizacije dobička. Zaposleni v oddelku ALM svojo strategijo upravljanja s sredstvi in obveznostmi v veliki meri gradijo na pričakovanjih o prihodnjem gibanju terminske strukture obrestnih mer. V aplikativnem delu magistrske naloge se tako ukvarjamo z ocenjevanjem krivulje donosnosti brezkuponskih vrednostnih papirjev, ki je izhodiščna točka za vrednotenje denarnih tokov sredstev in obveznosti v bilanci stanja. Uporabimo dva modela – Nelson-Siegel in kubične zlepke (angl. cubic zlepkes) – za konstrukcijo krivulje donosa brezkuponskih vrednostnih papirjev. Poznavanje krivulje donosa brezkuponskih vrednostnih papirjev predstavlja temelj vrednotenja mnogih finančnih instrumentov (vrednostnih papirjev s fiksnim donosom, obveznic, izvedenih finančnih instrumentov itd.), s tem pa tudi osnovo vseh ALM modelov.
Ključne besede: Upravljanje s sredstvi in obveznostmi, obrestno tveganje, krivulja donosa, Nelson-Siegel, kubični zlepki.
Objavljeno: 14.06.2016; Ogledov: 882; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici